Odpri v Google MapsKazalo
35 odnosi: Aachen, Aachenska mestna hiša, Armin Laschet, Barbarosov lestenec, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Castel del Monte, Cerkev Germigny-des-Prés, Cerkev sv. Lovrenca, Kempten, Germigny-des-Prés, Grad Valkhof, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Karel Veliki, Karlov relikviarij, Lotarinški kristal, Lotarjev križ, Mozanska umetnost, Orgle, Oton I. Veliki, Oton III., Oton IV. Nemški, Otonska umetnost, Palatinska kapela, Aachen, Perzefonin sarkofag, Piano nobile, Porenje, Prestol Karla Velikega, Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Teofana, Via Regia, Votivna krona, Vrata (arhitektura).
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Aachenska stolnica in Aachen
Aachenska mestna hiša
Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Aachenska stolnica in Aachenska mestna hiša
Armin Laschet
Armin Laschet, nemški politik; * 18. februar 1961, Aachen.
Poglej Aachenska stolnica in Armin Laschet
Barbarosov lestenec
Barbarosov lestenec (nemško Barbarossaleuchter) je bil narejen po naročilu cesarja Friderika I. Barbarose in njegove žene Beatrice med letoma 1165 in 1170.
Poglej Aachenska stolnica in Barbarosov lestenec
Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.
Poglej Aachenska stolnica in Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Castel del Monte
Castel del Monte (italijansko za "gorski grad"; barese Castìdde du Monte) je citadela in grad na hribu iz 13.
Poglej Aachenska stolnica in Castel del Monte
Cerkev Germigny-des-Prés
Cerkev v Germigny-des-Prés Cerkev Germigny-des-Prés (tudi Oratorij Germigny des Pres ali Teodulfova kapela) je predromanska, karolinška cerkev v današnji francoski občini Germigny-des-Prés v Loiretu (regija Centre-Val de Loire).
Poglej Aachenska stolnica in Cerkev Germigny-des-Prés
Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Katoliška župnijska cerkev in bazilika sv.
Poglej Aachenska stolnica in Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Germigny-des-Prés
Germigny-des-Prés je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.
Poglej Aachenska stolnica in Germigny-des-Prés
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Aachenska stolnica in Grad Valkhof
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Aachenska stolnica in Henrik I. Nemški
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Aachenska stolnica in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Aachenska stolnica in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Aachenska stolnica in Henrik IV. Nemški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Aachenska stolnica in Karel Veliki
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Aachenska stolnica in Karlov relikviarij
Lotarinški kristal
Lotarinški kristal (znan tudi kot kristal Lotharjev ali Suzain kristal) je graviran dragulj iz Lotaringije v severovzhodni Evropi, ki prikazuje prizore biblijske zgodbe o Suzani (iz Danielove knjige), in sega v čas 855-869.
Poglej Aachenska stolnica in Lotarinški kristal
Lotarjev križ
Lotarjev križ (nemško Lotharkreuz) je procesijski križ crux gemmata (križ z dragulji) iz približno leta 1000 našega štetja, čeprav je njegova osnova iz 14.
Poglej Aachenska stolnica in Lotarjev križ
Mozanska umetnost
Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.
Poglej Aachenska stolnica in Mozanska umetnost
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Aachenska stolnica in Orgle
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Aachenska stolnica in Oton I. Veliki
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Aachenska stolnica in Oton III.
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Aachenska stolnica in Oton IV. Nemški
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Aachenska stolnica in Otonska umetnost
Palatinska kapela, Aachen
Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.
Poglej Aachenska stolnica in Palatinska kapela, Aachen
Perzefonin sarkofag
Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.
Poglej Aachenska stolnica in Perzefonin sarkofag
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Poglej Aachenska stolnica in Piano nobile
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Aachenska stolnica in Porenje
Prestol Karla Velikega
Prestol Karla Velikega (nemško Karlsthron ali Aachener Königsthron) je prestol, ki ga je postavil v 790-ih Karel Veliki in je del opreme dvorne kapele v Aachnu (danes v stolnici).
Poglej Aachenska stolnica in Prestol Karla Velikega
Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.
Poglej Aachenska stolnica in Seznam krajev svetovne dediščine v Nemčiji
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Aachenska stolnica in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Poglej Aachenska stolnica in Teofana
Via Regia
Via Regia (Kraljeva cesta) je evropska kulturna pot, ki poteka po trasi zgodovinske ceste srednjega veka.
Poglej Aachenska stolnica in Via Regia
Votivna krona
Votivna krona je votivni dar v obliki krone, običajno iz plemenitih kovin in pogosto okrašen z dragulji.
Poglej Aachenska stolnica in Votivna krona
Vrata (arhitektura)
Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.
Poglej Aachenska stolnica in Vrata (arhitektura)