10 odnosi: Dolgonoge kure, Inki, Kentaver (ozvezdje), Kotna stopinja, Muha (ozvezdje), Novi splošni katalog, Prazgodovina, Rimska cesta, Svetlobno leto, Temna meglica.
Dolgonoge kure
Dolgonóge kúre (znanstveno ime Tinamiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo edino družino, Tinamidae.
Novo!!: Vreča oglja in Dolgonoge kure · Poglej več »
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Novo!!: Vreča oglja in Inki · Poglej več »
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Vreča oglja in Kentaver (ozvezdje) · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: Vreča oglja in Kotna stopinja · Poglej več »
Muha (ozvezdje)
Muha (latinsko Musca) je majhno ozvezdje globoko na južnem nebu. Je eno od dvanajstih ozvezdij, ki jih je iz opažanj Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana ustvaril Petrus Plancius.
Novo!!: Vreča oglja in Muha (ozvezdje) · Poglej več »
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Novo!!: Vreča oglja in Novi splošni katalog · Poglej več »
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Novo!!: Vreča oglja in Prazgodovina · Poglej več »
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Novo!!: Vreča oglja in Rimska cesta · Poglej več »
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Novo!!: Vreča oglja in Svetlobno leto · Poglej več »
Temna meglica
Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.
Novo!!: Vreča oglja in Temna meglica · Poglej več »