Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Abeceda, Americij, Švedska, Backgammon, Bronasta doba, Danska, Domači konj, Holocen, Kirij, Kitajska, Klinopis, Kopno, Ledena doba, Leto, Mezopotamija, Neolitik, Niobij, Ogljik, Pisava, Planetarna meglica, Pleistocen, Plutonij, Razpolovni čas, Red velikosti, Sekunda, 1 E10 s, 1 E12 s.
Abeceda
Ta članek se nanaša na abecedo kot vrsto pisanja govora, za druge pomene glejte Abeceda (razločitev). Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Novo!!: 1 E11 s in Abeceda · Poglej več »
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Novo!!: 1 E11 s in Americij · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska Nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: 1 E11 s in Švedska · Poglej več »
Backgammon
ameriške državljanske vojne. Backgammon je igra na igralni deski za dva igralca.
Novo!!: 1 E11 s in Backgammon · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: 1 E11 s in Bronasta doba · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: 1 E11 s in Danska · Poglej več »
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Novo!!: 1 E11 s in Domači konj · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: 1 E11 s in Holocen · Poglej več »
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Novo!!: 1 E11 s in Kirij · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: 1 E11 s in Kitajska · Poglej več »
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Novo!!: 1 E11 s in Klinopis · Poglej več »
Kopno
Zemeljska hemisfera Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Novo!!: 1 E11 s in Kopno · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: 1 E11 s in Ledena doba · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 1 E11 s in Leto · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija (iz starogrškega Μεσοποταμία – dežela med rekama, medrečje, arabsko بلاد الرافدين, perzijsko میانرودان, sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: 1 E11 s in Mezopotamija · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: 1 E11 s in Neolitik · Poglej več »
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Novo!!: 1 E11 s in Niobij · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.
Novo!!: 1 E11 s in Ogljik · Poglej več »
Pisava
logografska pisava) Za druge pomene glejte Pisava (razločitev) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Novo!!: 1 E11 s in Pisava · Poglej več »
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Novo!!: 1 E11 s in Planetarna meglica · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: 1 E11 s in Pleistocen · Poglej več »
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Novo!!: 1 E11 s in Plutonij · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: 1 E11 s in Razpolovni čas · Poglej več »
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Novo!!: 1 E11 s in Red velikosti · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 1 E11 s in Sekunda · Poglej več »
1 E10 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1010 in 1011 sekundami (320 in 3200 leti).
Novo!!: 1 E11 s in 1 E10 s · Poglej več »
1 E12 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1012 in 1013 sekundami (32.000 in 320.000 leti).
Novo!!: 1 E11 s in 1 E12 s · Poglej več »
