Kazalo
29 odnosi: Absorpcija, Angleščina, Antares, Arktur, Astronomija, Astronomsko telo, Barva, Betelgeza, Fotografija, Heka, Karl Schwarzschild, Logaritem, Meritev, Modra, Nadorjakinja, Navidezni sij, Oko, Ozračje, Severnica, Sipanje, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Svetloba, Svetlost, Temperatura, Ultravijolično valovanje, Vidni spekter, Zvezda, 20. stoletje.
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Barvni indeks in Absorpcija
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Barvni indeks in Angleščina
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Barvni indeks in Antares
Arktur
|- bgcolor.
Poglej Barvni indeks in Arktur
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Barvni indeks in Astronomija
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Barvni indeks in Astronomsko telo
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Barvni indeks in Barva
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Barvni indeks in Betelgeza
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Poglej Barvni indeks in Fotografija
Heka
Heka (staroegipčansko wikt:ḥkꜣ(w), koptsko ϩⲓⲕ hik, prečrkovano tudi kot Hekau) je bil v Starem Egiptu pobóženje magije in medicine.
Poglej Barvni indeks in Heka
Karl Schwarzschild
Karl Schwarzschild, nemški astronom in fizik, * 9. oktober 1873, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 11. maj 1916, Potsdam, Nemčija.
Poglej Barvni indeks in Karl Schwarzschild
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Barvni indeks in Logaritem
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Barvni indeks in Meritev
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Barvni indeks in Modra
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Barvni indeks in Nadorjakinja
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Barvni indeks in Navidezni sij
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Barvni indeks in Oko
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Barvni indeks in Ozračje
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Poglej Barvni indeks in Severnica
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Barvni indeks in Sipanje
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Barvni indeks in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Barvni indeks in Spektralna razvrstitev zvezd
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Barvni indeks in Svetloba
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Barvni indeks in Svetlost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Barvni indeks in Temperatura
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Barvni indeks in Ultravijolično valovanje
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Barvni indeks in Vidni spekter
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Barvni indeks in Zvezda
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Barvni indeks in 20. stoletje