Podobnosti med Rdeča orjakinja in Zvezda
Rdeča orjakinja in Zvezda še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Atomsko jedro, Bela pritlikavka, Betelgeza, Dušik, Energija, Glavni niz, Gostota, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Jedrsko zlivanje, Kelvin, Kemijski element, Kisik, Masa, Nadorjakinja, Nevtronska zvezda, Ogljik, Orion (ozvezdje), Ozvezdje, Planetarna meglica, Plin, Sončev veter, Sončeva masa, Sonce, Supernova, Svetlobno leto, Svetlost, Težnost, Tlak, Vodik.
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Rdeča orjakinja · Atomsko jedro in Zvezda ·
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Bela pritlikavka in Rdeča orjakinja · Bela pritlikavka in Zvezda ·
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Betelgeza in Rdeča orjakinja · Betelgeza in Zvezda ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Rdeča orjakinja · Dušik in Zvezda ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Rdeča orjakinja · Energija in Zvezda ·
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Glavni niz in Rdeča orjakinja · Glavni niz in Zvezda ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Rdeča orjakinja · Gostota in Zvezda ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Rdeča orjakinja · Helij in Zvezda ·
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Hertzsprung-Russllov diagram in Rdeča orjakinja · Hertzsprung-Russllov diagram in Zvezda ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Jedrsko zlivanje in Rdeča orjakinja · Jedrsko zlivanje in Zvezda ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Rdeča orjakinja · Kelvin in Zvezda ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Rdeča orjakinja · Kemijski element in Zvezda ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Rdeča orjakinja · Kisik in Zvezda ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Rdeča orjakinja · Masa in Zvezda ·
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Nadorjakinja in Rdeča orjakinja · Nadorjakinja in Zvezda ·
Nevtronska zvezda
alt.
Nevtronska zvezda in Rdeča orjakinja · Nevtronska zvezda in Zvezda ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Rdeča orjakinja · Ogljik in Zvezda ·
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Orion (ozvezdje) in Rdeča orjakinja · Orion (ozvezdje) in Zvezda ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Ozvezdje in Rdeča orjakinja · Ozvezdje in Zvezda ·
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Planetarna meglica in Rdeča orjakinja · Planetarna meglica in Zvezda ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Rdeča orjakinja · Plin in Zvezda ·
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Rdeča orjakinja in Sončev veter · Sončev veter in Zvezda ·
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Rdeča orjakinja in Sončeva masa · Sončeva masa in Zvezda ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Rdeča orjakinja in Sonce · Sonce in Zvezda ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Rdeča orjakinja in Supernova · Supernova in Zvezda ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Rdeča orjakinja in Svetlobno leto · Svetlobno leto in Zvezda ·
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Rdeča orjakinja in Svetlost · Svetlost in Zvezda ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Rdeča orjakinja in Težnost · Težnost in Zvezda ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Rdeča orjakinja in Tlak · Tlak in Zvezda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Rdeča orjakinja in Zvezda imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Rdeča orjakinja in Zvezda
Primerjava med Rdeča orjakinja in Zvezda
Rdeča orjakinja 44 odnose, medtem ko je Zvezda 117. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 18.63% = 30 / (44 + 117).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Rdeča orjakinja in Zvezda. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: