Kazalo
73 odnosi: Alan Hale (astronom), Američani, Apokalipsa, Apsidna točka, Argon, Arizona, Astronom, Astronomska enota, Atom, Blizusončev komet, Daljnogled, Devterij, Ekliptika, Elektronska pošta, Evolucija, Galaksija, Houston, Teksas, Ion, Izsev, Julijanski dan, Julijansko leto, Jupiter, Komet, Komet Hyakutake, Komet Kohoutek, Kripton, Kuiperjev pas, Kult, Ljudska republika Kitajska, Luna, Mednarodna astronomska zveza, Minuta, Možgani, Naklon tira, Natrij, Navidezni sij, Nezemeljsko življenje, Neznani leteči predmet, Ocean, Oortov oblak, Osončje, Ozvezdje, Planet, Plin, Polobla, Prah, Saturn, Sibirija, Sirij, Sončev mrk, ... Razširi indeks (23 več) »
- 1997 v znanosti
- Astronomska telesa, odkrita leta 1995
- Neperiodični kometi
- Veliki kometi
Alan Hale (astronom)
Alan Hale, ameriški astronom, * 1958, Tačikava, Japonska.
Poglej Komet Hale-Bopp in Alan Hale (astronom)
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Poglej Komet Hale-Bopp in Američani
Apokalipsa
Sveti Janez na Patmosu zapisuje Razodetje Vizije svetega Janeza Evangelista, ilustracija iz rokopisa Très Riches Heures Apokalipsa (starogrško.
Poglej Komet Hale-Bopp in Apokalipsa
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Komet Hale-Bopp in Apsidna točka
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Komet Hale-Bopp in Argon
Arizona
Arizóna (angleško, špansko) je ena od jugozahodnih zveznih držav ZDA. Je jugozahodni del četverne točke z Utahom na severozahodu, Koloradom na severovzhodu in Novo Mehiko na jugovzhodu, poleg njih pa meji še na Nevado na severozahodu, Kalifornijo na zahodu ter mehiški zvezni državi Sonora in Spodnja Kalifornija na jugu.
Poglej Komet Hale-Bopp in Arizona
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Komet Hale-Bopp in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Komet Hale-Bopp in Astronomska enota
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Komet Hale-Bopp in Atom
Blizusončev komet
Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Blizusončev komet je komet, ki ima prisončje (perihelij) zelo blizu Sonca.
Poglej Komet Hale-Bopp in Blizusončev komet
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Komet Hale-Bopp in Daljnogled
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Komet Hale-Bopp in Devterij
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Komet Hale-Bopp in Ekliptika
Elektronska pošta
Elektrónska póšta (tudi é-póšta) je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih.
Poglej Komet Hale-Bopp in Elektronska pošta
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Komet Hale-Bopp in Evolucija
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Komet Hale-Bopp in Galaksija
Houston, Teksas
Houston je četrto največje mesto v Združenih državah Amerike in največje mesto v zvezni državi Teksas.
Poglej Komet Hale-Bopp in Houston, Teksas
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Komet Hale-Bopp in Ion
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Komet Hale-Bopp in Izsev
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Komet Hale-Bopp in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Komet Hale-Bopp in Julijansko leto
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Komet Hale-Bopp in Jupiter
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Komet Hale-Bopp in Komet
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Poglej Komet Hale-Bopp in Komet Hyakutake
Komet Kohoutek
Komet Kohoutek (uradna oznaka je 75P/Kohoutek) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,7 let.
Poglej Komet Hale-Bopp in Komet Kohoutek
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Komet Hale-Bopp in Kripton
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Komet Hale-Bopp in Kuiperjev pas
Kult
Kúlt pomeni izkazovanje časti z molitvami ali obredi, čaščenje, navadno pretirano čaščenje.
Poglej Komet Hale-Bopp in Kult
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Komet Hale-Bopp in Ljudska republika Kitajska
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Komet Hale-Bopp in Luna
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Komet Hale-Bopp in Mednarodna astronomska zveza
Minuta
Minúta je.
Poglej Komet Hale-Bopp in Minuta
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Komet Hale-Bopp in Možgani
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Komet Hale-Bopp in Naklon tira
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Komet Hale-Bopp in Natrij
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Komet Hale-Bopp in Navidezni sij
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Komet Hale-Bopp in Nezemeljsko življenje
Neznani leteči predmet
Nèznáni letéči prêdmet (tričrkovna kratica NLP, angleško Unidentified flying object - UFO) je opredeljen kot katerikoli na nebu opazen predmet ali svetlobni pojav, ki ga ni bilo moč poistovetiti.
Poglej Komet Hale-Bopp in Neznani leteči predmet
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Komet Hale-Bopp in Ocean
Oortov oblak
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).
Poglej Komet Hale-Bopp in Oortov oblak
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Komet Hale-Bopp in Osončje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Komet Hale-Bopp in Ozvezdje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Komet Hale-Bopp in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Komet Hale-Bopp in Plin
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Poglej Komet Hale-Bopp in Polobla
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Poglej Komet Hale-Bopp in Prah
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Komet Hale-Bopp in Saturn
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Komet Hale-Bopp in Sibirija
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Komet Hale-Bopp in Sirij
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Komet Hale-Bopp in Sončev mrk
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Komet Hale-Bopp in Sonce
Strelec (ozvezdje)
Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Komet Hale-Bopp in Strelec (ozvezdje)
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Komet Hale-Bopp in Sublimacija
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poglej Komet Hale-Bopp in Svetlobno onesnaženje
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Poglej Komet Hale-Bopp in Težka voda
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Poglej Komet Hale-Bopp in Teksas
Thomas Bopp (astronom)
Thomas Bopp, ameriški ljubiteljski astronom in vodja v tovarni materialov za konstrukcije, * 1949, Denver, Kolorado, ZDA, † 6. januar 2018.
Poglej Komet Hale-Bopp in Thomas Bopp (astronom)
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Komet Hale-Bopp in Ultravijolično valovanje
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Komet Hale-Bopp in Ura
Veliki komet
Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.
Poglej Komet Hale-Bopp in Veliki komet
Veliki komet iz leta 1811
Véliki komet iz leta 1811 (uradna oznaka je C/1811 F1, znan je tudi kot Komet Flaugergeus) je komet, ki ga je 25.
Poglej Komet Hale-Bopp in Veliki komet iz leta 1811
Vesoljska ladja
Vesóljska ládja je umetno nebesno telo, ki je zmožno (omejenega) potovanja po vesoljskem prostoru in ima posadko.
Poglej Komet Hale-Bopp in Vesoljska ladja
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Poglej Komet Hale-Bopp in Vrtilna doba
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Komet Hale-Bopp in Zemlja
1. april
1.
Poglej Komet Hale-Bopp in 1. april
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Komet Hale-Bopp in 1973
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Komet Hale-Bopp in 1995
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Komet Hale-Bopp in 1996
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Komet Hale-Bopp in 1997
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Komet Hale-Bopp in 2012
22. marec
22.
Poglej Komet Hale-Bopp in 22. marec
23. julij
23.
Poglej Komet Hale-Bopp in 23. julij
9. marec
9.
Poglej Komet Hale-Bopp in 9. marec