35 odnosi: Apsidna točka, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Eric Walter Elst, Giga, Julijanski dan, Julijansko leto, Jupiter, Komet, Komet asteroidnega pasu, Komet Helin-Roman-Alu 2, Komet Kowal-Vávrová, Kotna stopinja, Mars, Meter, Poimenovanje astronomskih teles, Robert H. McNaught, Schelte John Bus, Sekunda, Seznam periodičnih kometov, Ura, Voda, 14. julij, 1979, 1996, 2001, 2006, 2007, 2013, 22. september, 24. julij, 29. junij, 8. februar.
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Apsidna točka · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Astronomska enota · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Dan · Poglej več »
Eric Walter Elst
Eric Walter Elst, belgijski astronom, * 30. november 1936, Mortsel, Belgija, † 2. januar 2021.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Eric Walter Elst · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Giga · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Julijansko leto · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Jupiter · Poglej več »
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Komet · Poglej več »
Komet asteroidnega pasu
Komet asteroidnega pasu (komet glavnega asteroidnega pasu, uporablja se tudi kratica MBC ali Main Belt Comet) je telo, ki kroži okrog Sonca v predelu glavnega asteroidnega pasu in kaže podobne aktivnosti kot kometi.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Komet asteroidnega pasu · Poglej več »
Komet Helin-Roman-Alu 2
Komet Helin-Roman-Alu 2 (uradna oznaka je 132P/ Helin-Roman-Alu 2) je periodični komet z obhodno dobo okoli 8,3 let.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Komet Helin-Roman-Alu 2 · Poglej več »
Komet Kowal-Vávrová
Komet Kowal-Vávrová (uradna oznaka je 134P/Kowal-Vávrová) je periodični komet z obhodno dobo okoli 15,6 let.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Komet Kowal-Vávrová · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Kotna stopinja · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Mars · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Meter · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Robert H. McNaught
Robert H. Mcnaught je škotsko-avstralski astronom * 1956 Škotska.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Robert H. McNaught · Poglej več »
Schelte John Bus
Schelte John »Bobby« Bus (vzdevek Bobby), ameriški astronom, * 1956.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Schelte John Bus · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Sekunda · Poglej več »
Seznam periodičnih kometov
Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Seznam periodičnih kometov · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Ura · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in Voda · Poglej več »
14. julij
14.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 14. julij · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 1979 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 1996 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 2001 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 2006 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 2007 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 2013 · Poglej več »
22. september
22.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 22. september · Poglej več »
24. julij
24.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 24. julij · Poglej več »
29. junij
29.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 29. junij · Poglej več »
8. februar
8.
Novo!!: 7968 Elst-Pizarro in 8. februar · Poglej več »