Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Komet

Index Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

89 odnosi: Aminokislina, Amonijak, Apsidna točka, Asteroid, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atom, C/2020 F3 (NEOWISE), Cianovodikova kislina, Daljnogled, Ekliptika, Elipsoid, Enckejev komet, Etan, Etanol, Formaldehid, Fotoelektrični pojav, Foton, Gram, Grščina, Halleyjev komet, Hiperbola, Ion, Ionizacija, Izsrednost, Jupiter, Jupitrova družina kometov, Kilogram, Komet, Komet Čurjumov-Gerasimenko, Komet Borrelly, Komet Catalina-LINEAR, Komet Giacobini-Zinner, Komet Grigg-Skjellerup, Komet Hale-Bopp, Komet Holmes, Komet Hyakutake, Komet McNaught, Komet Swift-Tuttle, Komet Tempel 1, Kreutzova družina kometov, Krogla, Kuiperjev pas, Las, Magnetno polje, Magnetosfera, Mednarodna astronomska zveza, Metan, Metanol, Meteorski roj, ..., Molekula, Naklon tira, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ogljikovodik, Oortov oblak, Orbitalna perioda, Organska spojina, Orionidi, Oskulacijski tir, Osončje, Parabola, Perzeidi, Plazma (fizika), Plin, Prostornina, Razpršeni disk, Rentgenski žarki, Rimska cesta (galaksija), Seznam neperiodičnih kometov, Seznam periodičnih kometov, Sončev veter, Stardust (sonda), Tlak, Ultravijolično valovanje, Veliki komet iz leta 1861, Veliki komet iz leta 1882, Vesoljski teleskop Hubble, Voda, Vzvratno gibanje, Wild 2, Začasno označevanje nebesnih teles, Zvezda, 118401 LINEAR, 1540, 2060 Hiron, 4015 Wilson-Harrington, 60558 Eheklej, 7968 Elst-Pizarro. Razširi indeks (39 več) »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Komet in Aminokislina · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Novo!!: Komet in Amonijak · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Komet in Apsidna točka · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Komet in Asteroid · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Komet in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Komet in Astronomsko telo · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Komet in Atom · Poglej več »

C/2020 F3 (NEOWISE)

C/2020 F3 (NEOWISE) ali kar komet NEOWISE je retrogradni komet s skoraj paraboličnim tirom, ki so ga 27.

Novo!!: Komet in C/2020 F3 (NEOWISE) · Poglej več »

Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.

Novo!!: Komet in Cianovodikova kislina · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Komet in Daljnogled · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Komet in Ekliptika · Poglej več »

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Novo!!: Komet in Elipsoid · Poglej več »

Enckejev komet

Enckejev komet ali Komet Encke (uradna oznaka 2P/Encke) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsaka tri leta, kar je najkrajša obhodna doba znanih kometov.

Novo!!: Komet in Enckejev komet · Poglej več »

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Novo!!: Komet in Etan · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Novo!!: Komet in Etanol · Poglej več »

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Novo!!: Komet in Formaldehid · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Novo!!: Komet in Fotoelektrični pojav · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Komet in Foton · Poglej več »

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.

Novo!!: Komet in Gram · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Komet in Grščina · Poglej več »

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Novo!!: Komet in Halleyjev komet · Poglej več »

Hiperbola

Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.

Novo!!: Komet in Hiperbola · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Komet in Ion · Poglej več »

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Novo!!: Komet in Ionizacija · Poglej več »

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Novo!!: Komet in Izsrednost · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Komet in Jupiter · Poglej več »

Jupitrova družina kometov

Jupitrova družina kometov je skupina kometov, ki imajo naslednje lastnosti: 1.

Novo!!: Komet in Jupitrova družina kometov · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Novo!!: Komet in Kilogram · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Komet in Komet · Poglej več »

Komet Čurjumov-Gerasimenko

Komet Čurjumov-Gerasimenko (uradna oznaka je 67P/Churyumov-Gerasimenko) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,6 let, ki pripada Jupitrovi družini kometov.

Novo!!: Komet in Komet Čurjumov-Gerasimenko · Poglej več »

Komet Borrelly

Komet Borrelly (uradna oznaka je 19P/Borrelly) je periodični komet z obhodno dobo 6,8 let.

Novo!!: Komet in Komet Borrelly · Poglej več »

Komet Catalina-LINEAR

Komet Catalina-LINEAR ali 227P/Catalina-LINEAR je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,8 let.

Novo!!: Komet in Komet Catalina-LINEAR · Poglej več »

Komet Giacobini-Zinner

Komet Giacobini-Zinner (uradna oznaka 21P/Giacobini-Zinner) je periodični komet z obhodno dobo 6,6 let.

Novo!!: Komet in Komet Giacobini-Zinner · Poglej več »

Komet Grigg-Skjellerup

Komet Grigg-Skjellerup (uradna oznaka 26P/Grigg-Skjellerup) je periodični komet z obhodno dobo 5,3 let.

Novo!!: Komet in Komet Grigg-Skjellerup · Poglej več »

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Novo!!: Komet in Komet Hale-Bopp · Poglej več »

Komet Holmes

Komet Holmes ali Holmesov komet (uradna oznaka je 17P/Holmes) je periodični komet z obhodno dobo 6,9 let.

Novo!!: Komet in Komet Holmes · Poglej več »

Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

Novo!!: Komet in Komet Hyakutake · Poglej več »

Komet McNaught

Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).

Novo!!: Komet in Komet McNaught · Poglej več »

Komet Swift-Tuttle

Komet Swift-Tuttle (uradna oznaka 109P/ Swift-Tuttle) je periodični komet z obhodno dobo približno 133,3 let.

Novo!!: Komet in Komet Swift-Tuttle · Poglej več »

Komet Tempel 1

Komet Tempel 1 (uradna oznaka je 9P/Tempel) je periodični komet z obhodno dobo 5,5 let.

Novo!!: Komet in Komet Tempel 1 · Poglej več »

Kreutzova družina kometov

SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.

Novo!!: Komet in Kreutzova družina kometov · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Novo!!: Komet in Krogla · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Novo!!: Komet in Kuiperjev pas · Poglej več »

Las

Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.

Novo!!: Komet in Las · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Komet in Magnetno polje · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Novo!!: Komet in Magnetosfera · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Komet in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Komet in Metan · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Novo!!: Komet in Metanol · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Komet in Meteorski roj · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Komet in Molekula · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Komet in Naklon tira · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Komet in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Novo!!: Komet in Ogljikov monoksid · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Komet in Ogljikovodik · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Komet in Oortov oblak · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Komet in Orbitalna perioda · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Novo!!: Komet in Organska spojina · Poglej več »

Orionidi

Ozvezdje Oriona Orionidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.

Novo!!: Komet in Orionidi · Poglej več »

Oskulacijski tir

Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).

Novo!!: Komet in Oskulacijski tir · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Komet in Osončje · Poglej več »

Parabola

Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Novo!!: Komet in Parabola · Poglej več »

Perzeidi

Perzeidi (v ljudskem izročilu tudi Solze svetega Lovrenca) so bogat meteorski roj, ki so ostanek kometa Swift-Tuttle.

Novo!!: Komet in Perzeidi · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Komet in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Komet in Plin · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Komet in Prostornina · Poglej več »

Razpršeni disk

Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.

Novo!!: Komet in Razpršeni disk · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Novo!!: Komet in Rentgenski žarki · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Komet in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Seznam neperiodičnih kometov

Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.

Novo!!: Komet in Seznam neperiodičnih kometov · Poglej več »

Seznam periodičnih kometov

Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.

Novo!!: Komet in Seznam periodičnih kometov · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Komet in Sončev veter · Poglej več »

Stardust (sonda)

Umetnikova upodobitev sonde med približevanjem kometu Tempel 1 Kapsula sonde ''Stardust'' z vzorci kometa, ki je pristala na Zemlji Stardust (slovensko Zvezdni prah) je ameriška vesoljska sonda agencije NASA, katere prvotni namen je bil raziskovanje sestave kometa Wild 2 in njegove kome.

Novo!!: Komet in Stardust (sonda) · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Komet in Tlak · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Komet in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1861

Véliki komet iz leta 1861 ali Komet Tebbutt je komet, ki je postal viden s prostim očesom v letu 1861.

Novo!!: Komet in Veliki komet iz leta 1861 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1882

Fotografija Vélikega kometa iz leta 1882 Véliki komet iz leta 1882 ali Véliki septembrski komet iz leta 1882 (označujejo ga tudi z C/1882 R1, 1882 II in 1882b) je komet, ki je postal izredno svetel v septembru 1882.

Novo!!: Komet in Veliki komet iz leta 1882 · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Komet in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Komet in Voda · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Komet in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Wild 2

Komet 81P/Wild, znan tudi kot Wild 2, je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,4 let.

Novo!!: Komet in Wild 2 · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Komet in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Komet in Zvezda · Poglej več »

118401 LINEAR

118401 LINEAR (mednarodno ime je 118401 LINEAR, kot komet pa ga označujejo z oznako 176P|LINEAR, znan je tudi kot komet LINEAR 52) je asteroid, ki pripada družini Temida in je komet asteroidnega pasu.

Novo!!: Komet in 118401 LINEAR · Poglej več »

1540

1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Komet in 1540 · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Komet in 2060 Hiron · Poglej več »

4015 Wilson-Harrington

Komet Wilson-Harrington ali 107P/Wilson-Harrington (kot asteroid ima oznako 4015 Wilson-Harrington) je periodični komet/asteroid z obhodno dobo približno 4,3 let.

Novo!!: Komet in 4015 Wilson-Harrington · Poglej več »

60558 Eheklej

60558 Eheklej (mednarodno ime je 60558 Echeclus, kot komet pa ga označujejo z uradno oznako 174P|Echeclus) je asteroid, ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Komet in 60558 Eheklej · Poglej več »

7968 Elst-Pizarro

7968 Elst-Pizarro (mednarodno ime je tudi 7968 Elst-Pizarro, kot komet pa ga označujejo 133P/Elst-Pizarro) je asteroid, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Komet in 7968 Elst-Pizarro · Poglej več »

Preusmerja sem:

Koma (komet), Kometi in meteorji.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »