Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kreutzova družina kometov

Index Kreutzova družina kometov

SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.

Kazalo

  1. 64 odnosi: Akademija znanosti Češke republike, Apsidna točka, Argument periapside, Aristotel, Astronom, Astronomska enota, Blizusončev komet, Britanci, Cutomu Seki, Dolžina dvižnega vozla, Družina kometov, Edmond Halley, Egipt, Heinrich Carl Friedrich Kreutz, Internet, Japonci, Kaoru Ikeja, Komet Hale-Bopp, Komet Hyakutake, Komet Ikeja-Seki, Komet mrka iz leta 1882, Komet Pereyra, Komet White-Ortiz-Bolelli, Longituda, Luna, Naklon tira, Navidezni sij, Nemčija, Satelit, Sodni dan, Sončev mrk, Sončev polmer, Veliki komet, Veliki komet iz leta 1106, Veliki komet iz leta 1680, Veliki komet iz leta 1843, Veliki komet iz leta 1882, Zemlja, 1106, 15. oktober, 1668, 1680, 1689, 1695, 1702, 18. september, 1843, 1880, 1882, 1887, ... Razširi indeks (14 več) »

Akademija znanosti Češke republike

Starem mestu Akademija znanosti Češke republike (okrajšano AV ČR) je narodna akademija s sedežem v Pragi in poleg univerz vodilna javna znanstvenoraziskovalna ustanova na Češkem.

Poglej Kreutzova družina kometov in Akademija znanosti Češke republike

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Kreutzova družina kometov in Apsidna točka

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Kreutzova družina kometov in Argument periapside

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Kreutzova družina kometov in Aristotel

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Kreutzova družina kometov in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Kreutzova družina kometov in Astronomska enota

Blizusončev komet

Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Blizusončev komet je komet, ki ima prisončje (perihelij) zelo blizu Sonca.

Poglej Kreutzova družina kometov in Blizusončev komet

Britanci

Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.

Poglej Kreutzova družina kometov in Britanci

Cutomu Seki

Cutomu Seki, japonski astronom, * 3. november 1930, Koči, prefektura Koči, otok Šikoku, Japonska.

Poglej Kreutzova družina kometov in Cutomu Seki

Dolžina dvižnega vozla

Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Kreutzova družina kometov in Dolžina dvižnega vozla

Družina kometov

Družina kometov je skupina kometov, ki imajo podobne tirnice.

Poglej Kreutzova družina kometov in Družina kometov

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Kreutzova družina kometov in Edmond Halley

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Kreutzova družina kometov in Egipt

Heinrich Carl Friedrich Kreutz

Heinrich Carl Friedrich Kreutz, nemški astronom, * 8. september 1854, Siegen, Nemčija, † 3. julij 1907, Kiel, Nemčija.

Poglej Kreutzova družina kometov in Heinrich Carl Friedrich Kreutz

Internet

Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.

Poglej Kreutzova družina kometov in Internet

Japonci

Japonci Japonci so izoliran narod, ki živi večinoma na območju današnje Japonske.

Poglej Kreutzova družina kometov in Japonci

Kaoru Ikeja

Kaoru Ikeja, japonski ljubiteljski astronom * 30. november 1943.

Poglej Kreutzova družina kometov in Kaoru Ikeja

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Poglej Kreutzova družina kometov in Komet Hale-Bopp

Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

Poglej Kreutzova družina kometov in Komet Hyakutake

Komet Ikeja-Seki

Komet Ikeja-Seki (komet Ikeya-Seki) (označujejo ga tudi z C/1965 S1, 1965 VIII in 1965f) je komet, ki sta ga neodvisno odkrila dva japonska astronoma Kaoru Ikeya in Cutomu Seki 18. septembra 1965.

Poglej Kreutzova družina kometov in Komet Ikeja-Seki

Komet mrka iz leta 1882

Komet mrka iz leta 1882 ali X/1882 K1 je komet, ki so ga odkrili opazovalci v Egiptu med Sončevim mrkom leta 1882.

Poglej Kreutzova družina kometov in Komet mrka iz leta 1882

Komet Pereyra

Komet Pereyra ali C/1963 R1 je komet, ki ga je na Observatoriju Cordoba, Argentina 14. septembra 1963 odkril astronom Z. M. Pereyra.

Poglej Kreutzova družina kometov in Komet Pereyra

Komet White-Ortiz-Bolelli

Komet White-Ortiz-Bolelli ali C/1970 K1 je komet, ki ga je 18.

Poglej Kreutzova družina kometov in Komet White-Ortiz-Bolelli

Longituda

Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.

Poglej Kreutzova družina kometov in Longituda

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Kreutzova družina kometov in Luna

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Poglej Kreutzova družina kometov in Naklon tira

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Kreutzova družina kometov in Navidezni sij

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Kreutzova družina kometov in Nemčija

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Poglej Kreutzova družina kometov in Satelit

Sodni dan

''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.

Poglej Kreutzova družina kometov in Sodni dan

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Poglej Kreutzova družina kometov in Sončev mrk

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Poglej Kreutzova družina kometov in Sončev polmer

Veliki komet

Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.

Poglej Kreutzova družina kometov in Veliki komet

Veliki komet iz leta 1106

Véliki komet iz leta 1106 ali X/1106 C1 je komet, ki se je pojavil 2. februarja 1106.

Poglej Kreutzova družina kometov in Veliki komet iz leta 1106

Veliki komet iz leta 1680

Veliki komet iz leta 1680. Risbo je narisal Issac Newton. Pot kometa je prikazana kot parabola Véliki komet iz leta 1680 (oznaka C/1680 V1, znan je tudi kot Kirchov komet) je komet, ki ga je odkril Gottfried Kirch (1639 – 1710) 14. novembra v letu 1680.

Poglej Kreutzova družina kometov in Veliki komet iz leta 1680

Veliki komet iz leta 1843

Véliki komet iz leta 1843 ali C/1843 D1 in 1843 I je komet, ki je postal izredno svetel v marcu 1843.

Poglej Kreutzova družina kometov in Veliki komet iz leta 1843

Veliki komet iz leta 1882

Fotografija Vélikega kometa iz leta 1882 Véliki komet iz leta 1882 ali Véliki septembrski komet iz leta 1882 (označujejo ga tudi z C/1882 R1, 1882 II in 1882b) je komet, ki je postal izredno svetel v septembru 1882.

Poglej Kreutzova družina kometov in Veliki komet iz leta 1882

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Kreutzova družina kometov in Zemlja

1106

1106 (MCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1106

15. oktober

15.

Poglej Kreutzova družina kometov in 15. oktober

1668

1668 (MDCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1668

1680

1680 (MDCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1680

1689

1689 (MDCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1689

1695

1695 (MDCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1695

1702

1702 (MDCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1702

18. september

18.

Poglej Kreutzova družina kometov in 18. september

1843

1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1843

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1880

1882

1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1882

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1887

1945

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1945

1963

1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1963

1965

1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1965

1966

1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1966

1967

1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1967

1970

1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1970

1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Kreutzova družina kometov in 1995

20. april

20.

Poglej Kreutzova družina kometov in 20. april

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Kreutzova družina kometov in 2000

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Poglej Kreutzova družina kometov in 2008

21. oktober

21.

Poglej Kreutzova družina kometov in 21. oktober

214

214 (CCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Kreutzova družina kometov in 214

27. februar

27.

Poglej Kreutzova družina kometov in 27. februar

476

476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Kreutzova družina kometov in 476

, 1945, 1963, 1965, 1966, 1967, 1970, 1995, 20. april, 2000, 2008, 21. oktober, 214, 27. februar, 476.