Kazalo
20 odnosi: Apsidna točka, Astronomska enota, Blizusončev komet, Daljnogled, Isaac Newton, Julijansko leto, Keplerjevi zakoni, Komet, Kreutzova družina kometov, Veliki komet, Zemlja, 14. november, 16. april, 1680, 1681, 18. december, 19. marec, 2008, 29. december, 30. november.
- 1680 v znanosti
- Neperiodični kometi
- Veliki kometi
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Apsidna točka
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Astronomska enota
Blizusončev komet
Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Blizusončev komet je komet, ki ima prisončje (perihelij) zelo blizu Sonca.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Blizusončev komet
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Daljnogled
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Isaac Newton
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Julijansko leto
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Keplerjevi zakoni
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Komet
Kreutzova družina kometov
SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Kreutzova družina kometov
Veliki komet
Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Veliki komet
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in Zemlja
14. november
14.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 14. november
16. april
16.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 16. april
1680
1680 (MDCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 1680
1681
1681 (MDCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 1681
18. december
18.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 18. december
19. marec
19.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 19. marec
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 2008
29. december
29.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 29. december
30. november
30.
Poglej Veliki komet iz leta 1680 in 30. november