Vztrajnostni moment in Vztrajnostni polmer

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Vztrajnostni moment in Vztrajnostni polmer

Vztrajnostni moment vs. Vztrajnostni polmer

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi. Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r. Vztrajnostni polmer je razdalja, na kateri si moramo misliti zbrano vso maso togega telesa, da bo zmnožek površine in kvadrat te razdalje enak vztrajnostnemu momentu ploskve okoli dane osi.

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Vztrajnostni moment · Fizika in Vztrajnostni polmer · Poglej več »

I

I i I je deseta črka slovenske abecede.

I in Vztrajnostni moment · I in Vztrajnostni polmer · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Vztrajnostni moment · Masa in Vztrajnostni polmer · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Os vrtenja in Vztrajnostni moment · Os vrtenja in Vztrajnostni polmer · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Togo telo in Vztrajnostni moment · Togo telo in Vztrajnostni polmer · Poglej več »