Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Žiroskop, Bumerang, Energija, Fizika, I, Izrek o vrtilni količini, Jacques Philippe Marie Binet, Kinetična energija, Klasična mehanika, Mehanika, Nihalo, Precesija enakonočij, Ramanovo sipanje, Seznam fizikalnih vsebin, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Specifična toplota, Steinerjev izrek, Točkasto telo, Virialni izrek, Vrtenje, Vrtilna doba, Vrtilna količina, Vztrajnik, Vztrajnostni polmer.
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Žiroskop · Poglej več »
Bumerang
Búmerang je danes športna naprava iz lesa ali umetne mase, ki se, če je pravilno vržen, vrne k metalcu.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Bumerang · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Energija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Fizika · Poglej več »
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Novo!!: Vztrajnostni moment in I · Poglej več »
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Izrek o vrtilni količini · Poglej več »
Jacques Philippe Marie Binet
Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Jacques Philippe Marie Binet · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Kinetična energija · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Klasična mehanika · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Mehanika · Poglej več »
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Nihalo · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Precesija enakonočij · Poglej več »
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Ramanovo sipanje · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) · Poglej več »
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Specifična toplota · Poglej več »
Steinerjev izrek
Masni vztrajnostni moment valja okrog tvorilke ζ Steinerjev izrek za vztrajnostni moment ploskve Steinerjev izrek (tudi Huygens-Steinerjev izrek ali redkeje izrek o vzporedni osi) v fiziki podaja masni vztrajnostni moment Jζ togega telesa okrog dane osi vrtenja ζ: kjer je J* vztrajnostni moment okrog vzporedne osi skozi težišče telesa, m masa telesa in r* pravokotna razdalja med osema.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Steinerjev izrek · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Točkasto telo · Poglej več »
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Virialni izrek · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Vrtenje · Poglej več »
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Vrtilna doba · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Vrtilna količina · Poglej več »
Vztrajnik
Vztrajnik v obliki kolesa z naperami Vztrájnik je del stroja, največkrat v obliki okrogle plošče ali kolesa, ki je namenjen blaženju sunkov krožnega gibanja ali shranjevanju energije.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Vztrajnik · Poglej več »
Vztrajnostni polmer
Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r. Vztrajnostni polmer je razdalja, na kateri si moramo misliti zbrano vso maso togega telesa, da bo zmnožek površine in kvadrat te razdalje enak vztrajnostnemu momentu ploskve okoli dane osi.
Novo!!: Vztrajnostni moment in Vztrajnostni polmer · Poglej več »
Preusmerja sem:
Masni vztrajnostni moment, Vtrajnostni moment ploskve.
