Kazalo
21 odnosi: Atmosfera nebesnega telesa, Dan, Despina (luna), Ekvator, Grščina, Grška mitologija, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Laplaceova ravnina, Naravni satelit, Neptun, Rocheva meja, Sočasno vrtenje, Titan (luna), Začasno označevanje nebesnih teles, 16. september, 18. avgust, 1989, 1991, 29. september.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1989
- Neptunove lune
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Talasa (luna) in Atmosfera nebesnega telesa
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Talasa (luna) in Dan
Despina (luna)
Despina (grško Δέσποινα: Despoina) je Neptunu tretji najbližji naravni satelit.
Poglej Talasa (luna) in Despina (luna)
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Talasa (luna) in Ekvator
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Talasa (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Talasa (luna) in Grška mitologija
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Talasa (luna) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Talasa (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Talasa (luna) in Kilometer
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Talasa (luna) in Laplaceova ravnina
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Talasa (luna) in Naravni satelit
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Talasa (luna) in Neptun
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Talasa (luna) in Rocheva meja
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Talasa (luna) in Sočasno vrtenje
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Talasa (luna) in Titan (luna)
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Talasa (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
16. september
16.
Poglej Talasa (luna) in 16. september
18. avgust
18.
Poglej Talasa (luna) in 18. avgust
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Talasa (luna) in 1989
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Talasa (luna) in 1991
29. september
29.
Poglej Talasa (luna) in 29. september