Kazalo
25 odnosi: Atmosfera nebesnega telesa, Dan, Ekvator, Grščina, Grška mitologija, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Laplaceova ravnina, Naravni satelit, Neptun, Neptunovi obroči, Nimfa, Planetni obroč, Rocheva meja, Sočasno vrtenje, Talasa (luna), Tir, Titan (luna), Začasno označevanje nebesnih teles, 16. september, 18. avgust, 1989, 1991, 29. september.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1989
- Neptunove lune
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Despina (luna) in Atmosfera nebesnega telesa
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Despina (luna) in Dan
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Despina (luna) in Ekvator
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Despina (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Despina (luna) in Grška mitologija
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Despina (luna) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Despina (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Despina (luna) in Kilometer
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Despina (luna) in Laplaceova ravnina
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Despina (luna) in Naravni satelit
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Despina (luna) in Neptun
Neptunovi obroči
Dva posnetka Neptunovih obročev, ki ju je naredil ''Voyager 2''. Neptunove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Neptun.
Poglej Despina (luna) in Neptunovi obroči
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Despina (luna) in Nimfa
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Despina (luna) in Planetni obroč
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Despina (luna) in Rocheva meja
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Despina (luna) in Sočasno vrtenje
Talasa (luna)
Tálasa (grško Θάλασσα: Talasa) je Neptunu drugi najbližji naravni satelit.
Poglej Despina (luna) in Talasa (luna)
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Despina (luna) in Tir
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Despina (luna) in Titan (luna)
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Despina (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
16. september
16.
Poglej Despina (luna) in 16. september
18. avgust
18.
Poglej Despina (luna) in 18. avgust
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Despina (luna) in 1989
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Despina (luna) in 1991
29. september
29.
Poglej Despina (luna) in 29. september