Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Aleksandrov otok

Index Aleksandrov otok

Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Aleksander I. Ruski, Antarktični polotok, Antarktika, Argentina, Čile, Bellingshausnovo morje, Britansko antarktično ozemlje, Devon (otok), Enciklopedija Britannica, Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Fosil, Kanadsko arktično otočje, Ledena polica, Mihail Lazarev, Nadmorska višina, NASA, Otok, Seznam otokov po površini, Sistem Pogodbe o Antarktiki, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.

Poglej Aleksandrov otok in Aleksander I. Ruski

Antarktični polotok

Antarktični polotok je velik polotok na zahodni Antarktiki, najbolj izstopajoč polotok te celine, ki se razteza od točke na celini nekoliko južneje od Eklundovih otokov do Adamsovega rta v Weddellovem morju, v zračni razdalji približno 1300 km.

Poglej Aleksandrov otok in Antarktični polotok

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Aleksandrov otok in Antarktika

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Poglej Aleksandrov otok in Argentina

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Poglej Aleksandrov otok in Čile

Bellingshausnovo morje

Južnega oceana IHO (predlagana) Bellingshausnovo morje je območje ob zahodni strani Antarktičnega polotoka med 57°18'Z in 102°20'Z, zahodno od Aleksandrovega otoka, vzhodno od rta Flying Fish na Thurstonovem otoku in južno od otoka Petra I. (južni Vostokkysten).

Poglej Aleksandrov otok in Bellingshausnovo morje

Britansko antarktično ozemlje

Zastava Britanskega antarktičnega teritorija Britansko antarktično ozemlje (angleško British Antarctic Teritory) je ozemlje na območju Antarktike pod upravo Združenega kraljestva.

Poglej Aleksandrov otok in Britansko antarktično ozemlje

Devon (otok)

Devon (inuitsko Tatlurutit) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži južno od otoka Ellesmere in zahodno od Baffinovega zaliva, na jugu pa ga Lancastrov preliv ločuje od Baffinovega otoka.

Poglej Aleksandrov otok in Devon (otok)

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Poglej Aleksandrov otok in Enciklopedija Britannica

Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija.

Poglej Aleksandrov otok in Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Aleksandrov otok in Fosil

Kanadsko arktično otočje

Kanadsko arktično otočje oz.

Poglej Aleksandrov otok in Kanadsko arktično otočje

Ledena polica

Antarktičnega polotoka Ledena polica je velika plavajoča plošča ledu, ki predstavlja nadaljevanje ledenega pokrova na ravni morske gladine.

Poglej Aleksandrov otok in Ledena polica

Mihail Lazarev

Mihail Petrovič Lazarev, ruski mornariški častnik.

Poglej Aleksandrov otok in Mihail Lazarev

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Poglej Aleksandrov otok in Nadmorska višina

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Aleksandrov otok in NASA

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Aleksandrov otok in Otok

Seznam otokov po površini

Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².

Poglej Aleksandrov otok in Seznam otokov po površini

Sistem Pogodbe o Antarktiki

Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.

Poglej Aleksandrov otok in Sistem Pogodbe o Antarktiki

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Aleksandrov otok in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske