Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Aleksandrov otok

Index Aleksandrov otok

Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.

20 odnosi: Aleksander I. Ruski, Antarktični polotok, Antarktika, Argentina, Čile, Bellingshausnovo morje, Britansko antarktično ozemlje, Devon (otok), Enciklopedija Britannica, Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Fosil, Kanadsko arktično otočje, Ledena polica, Mihail Lazarev, Nadmorska višina, NASA, Otok, Seznam otokov po površini, Sistem Pogodbe o Antarktiki, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825. Vzgojen v duhu francoskega razsvetljenstva je vzpodbudil razvoj javnega šolstva in reformiral državno upravo. Zavedal se je, da je glavni razlog ruske zaostalosti tlačanstvo, a ni imel dovolj moči in trdnosti, po drugi strani pa preveč nasprotnikov, da bi tlačanstvo mogel, smel in nazadnje tudi hotel odpraviti. Veliko energije je pobralo njemu in takratni Rusiji bojevanje z Napoleonom. Po zmagi nad njim je postal glavni arbiter evropske politike in vodilna osebnost dunajskega kongresa. Ves čas ga je bremenil razkorak med njegovimi idejami in rusko stvarnostjo, tako da je nazadnje zapadel v malodušje in misticizem.

Novo!!: Aleksandrov otok in Aleksander I. Ruski · Poglej več »

Antarktični polotok

Antarktični polotok je velik polotok na zahodni Antarktiki, najbolj izstopajoč polotok te celine, ki se razteza od točke na celini nekoliko južneje od Eklundovih otokov do Adamsovega rta v Weddellovem morju, v zračni razdalji približno 1300 km.

Novo!!: Aleksandrov otok in Antarktični polotok · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Aleksandrov otok in Antarktika · Poglej več »

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Novo!!: Aleksandrov otok in Argentina · Poglej več »

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Novo!!: Aleksandrov otok in Čile · Poglej več »

Bellingshausnovo morje

Južnega oceana IHO (predlagana) Bellingshausnovo morje je območje ob zahodni strani Antarktičnega polotoka med 57°18'Z in 102°20'Z, zahodno od Aleksandrovega otoka, vzhodno od rta Flying Fish na Thurstonovem otoku in južno od otoka Petra I. (južni Vostokkysten).

Novo!!: Aleksandrov otok in Bellingshausnovo morje · Poglej več »

Britansko antarktično ozemlje

Zastava Britanskega antarktičnega teritorija Britansko antarktično ozemlje (angleško British Antarctic Teritory) je ozemlje na območju Antarktike pod upravo Združenega kraljestva.

Novo!!: Aleksandrov otok in Britansko antarktično ozemlje · Poglej več »

Devon (otok)

Devon (inuitsko Tatlurutit) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži južno od otoka Ellesmere in zahodno od Baffinovega zaliva, na jugu pa ga Lancastrov preliv ločuje od Baffinovega otoka.

Novo!!: Aleksandrov otok in Devon (otok) · Poglej več »

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Novo!!: Aleksandrov otok in Enciklopedija Britannica · Poglej več »

Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija. Z desetimi leti je postal kadet Ruske imperialne mornarice in pri starosti 18 let diplomiral na pomorski akademiji v Kronštatu. Naglo je napredoval do čina kapitana. Kot velik občudovalec kapitana Cooka je sodeloval v prvi ruski odpravi, ki je na ladji Nadežda (Upanje) obkrožila svet. Svojo pot je pod vodstvom von Krusensterna začela leta 1803 in jo končala leta 1806. Zatem je Bellingshausen poveljeval različnim ladjam v Baltskem in Črnem morju. Ko je car Aleksander I. leta 1819 dal svoje soglasje za odpravo v južna polarna območja, so oblasti za njenega poveljnika izbrale Bellingshausna. Iz Portsmoutha sta 5. septembra 1819 odpluli dve ladji, 600-tonska korveta Vostok (Vzhod) in 530-tonska podporna ladja Mirni, ki ji je poveljeval Lazarev. Prva po odpravi Jamesa Cooka je 26. januarja 1820 prekoračila južni tečajnik, 28. januarja pa so člani odprave iz točke s položajem 69° 21' 28" južne zemljepisne širine in 2° 14' 50" zahodne zemljepisne dolžine zagledali antarktično kopno z ledenimi poljanami. Ta dejstva potrjujejo Bellingshausnov dnevnik, njegovo poročilo ruskemu ministru za vojno mornarico z dne 21. julija 1821 in drugi dokumenti, ki so shranjeni v Ruskem muzeju Arktike in Antarktike v Sankt Peterburgu. Poleg tega točka leži manj kot 20 milj od kopnega Antarktike, zato Rusija zahteva, da se Bellingshausna proglasi za odkritelja dolgo iskane Terre Australis, namesto častnika britanske kraljeve mornarice Edwarda Bransfielda (odkritje z dne 30. januarja 1820) ali ameriškega kitolovca Nathaniela Palmerja (17. november 1820). Med tem potovanjem je Bellingshausen odkril tudi Južne Shetlandske otoke, Otok Petra I. in polotok na Antarktiki, ki ga je poimenoval Aleksandrova obala, vendar se je kasneje izkazalo, da je v resnici Aleksandrov otok. Odprava je zatem nadaljevala z raziskovanjem tropskih voda Tihega oceana in se v Kronštat vrnila 4. avgusta 1821 brez večjega odobravanja. Bellingshausen je nadaljeval s služenjem svojemu carju. Boril se je v rusko-turški vojni (1828-1829) in dosegel čin admirala. Leta 1839 je postal vojaški guverner Kronštata, mesta, v katerem je tudi umrl.

Novo!!: Aleksandrov otok in Fabian Gottlieb von Bellingshausen · Poglej več »

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Novo!!: Aleksandrov otok in Fosil · Poglej več »

Kanadsko arktično otočje

Kanadsko arktično otočje oz.

Novo!!: Aleksandrov otok in Kanadsko arktično otočje · Poglej več »

Ledena polica

Antarktičnega polotoka Ledena polica je velika plavajoča plošča ledu, ki predstavlja nadaljevanje ledenega pokrova na ravni morske gladine.

Novo!!: Aleksandrov otok in Ledena polica · Poglej več »

Mihail Lazarev

Mihail Petrovič Lazarev, ruski mornariški častnik.

Novo!!: Aleksandrov otok in Mihail Lazarev · Poglej več »

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Novo!!: Aleksandrov otok in Nadmorska višina · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Aleksandrov otok in NASA · Poglej več »

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Aleksandrov otok in Otok · Poglej več »

Seznam otokov po površini

Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².

Novo!!: Aleksandrov otok in Seznam otokov po površini · Poglej več »

Sistem Pogodbe o Antarktiki

Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.

Novo!!: Aleksandrov otok in Sistem Pogodbe o Antarktiki · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Aleksandrov otok in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »