Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Antarktika

Index Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 359 odnosi: Adelijina dežela, Adelijski pingvin, Admiral Lazarev (križarka), Afriški orel, Akademik Šokalski, Akvarij Kelly Tarlton, Albedo, Aleksandrov otok, ALH 84001, Amsterdam (otok), Amundsenovo morje, Andezit, Angrit, Antarktični polotok, AQ, ARA Almirante Irízar (Q-5), Argentina, Arktika, Asio (sova), Asparuh, Astrid Norveška, Athene (sova), Avitohol, Avril Lavigne, Avstralit, Šanhai Judi Čuantu, Ščitaste stenice, Žerjavi, Žrelo 2, Čaplje, Časovni pas, Čebele, Čigre, Čile, Čilsko vino, Balvan, Baselska konvencija, Berkner, Bibavica, Biljar, Blazar, Blizzard, Bogomilstvo, Bolometer, Boris I. Bolgarski, Bouvetov otok, Brinolistni kapičar, Britanska čezmorska ozemlja, Britanski imperij, Britansko antarktično ozemlje, ... Razširi indeks (309 več) »

Adelijina dežela

Adelijina dežela (francosko Terre Adelie), tudi Adelijina zemlja, je del Antarktike med 136° in 142° vzhodne geografske dolžine.

Poglej Antarktika in Adelijina dežela

Adelijski pingvin

'' Pygoscelis adeliae'' Adelijski pingvin (znanstveno ime Pygoscelis adeliae) je vrsta pingvinov, pogosta vzdolž vseh obal Antarktike.

Poglej Antarktika in Adelijski pingvin

Admiral Lazarev (križarka)

Admiral Lazarev je bila druga težka jedrska raketna križarka razreda ''Orlan'' Ruske vojne mornarice.

Poglej Antarktika in Admiral Lazarev (križarka)

Afriški orel

Afriški orel (znanstveno ime Polemaetus bellicosus) je največji afriški orel, ki izvira iz podsaharske Afrike in je den največjih na svetu.

Poglej Antarktika in Afriški orel

Akademik Šokalski

''Akademik Šokalski'' v pristanišču Ushuaia Akademik Šokalski je ruska (prej sovjetska) ladja (ledolomilec) razreda Akademik Šulejkin, ki je bila zgrajena na Finskem leta 1982.

Poglej Antarktika in Akademik Šokalski

Akvarij Kelly Tarlton

Vhod v akvarij Kelly Tarlton Sea Life na Tamaki Drive Akvarij Kelly Tarlton's Sea Life (prej Kelly Tarlton's Underwater World) je javni akvarij, odprt leta 1985 v Aucklandu na Novi Zelandiji.

Poglej Antarktika in Akvarij Kelly Tarlton

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Poglej Antarktika in Albedo

Aleksandrov otok

Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.

Poglej Antarktika in Aleksandrov otok

ALH 84001

Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.

Poglej Antarktika in ALH 84001

Amsterdam (otok)

Otok Amsterdam (francosko Île Amsterdam), znan tudi kot Amsterdamski otok, Novi Amsterdam ali Nouvelle Amsterdam, je otok francoskih južnih in antarktičnih dežel v južnem Indijskem oceanu, ki skupaj s sosednjim Otokom svetega Pavla 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija.

Poglej Antarktika in Amsterdam (otok)

Amundsenovo morje

Zemljevid Antarktike z Amundsenovim morjem Ámundsenovo mórje je morje, ki se nahaja na območju Antarktike, v Južnem oceanu med 100 in 115 stopinjami zahodne zemljepisne dolžine.

Poglej Antarktika in Amundsenovo morje

Andezit

ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.

Poglej Antarktika in Andezit

Angrit

Rezina meteorita NWA 2999 Angrit je vrsta meteorita iz skupine ahondritov.

Poglej Antarktika in Angrit

Antarktični polotok

Antarktični polotok je velik polotok na zahodni Antarktiki, najbolj izstopajoč polotok te celine, ki se razteza od točke na celini nekoliko južneje od Eklundovih otokov do Adamsovega rta v Weddellovem morju, v zračni razdalji približno 1300 km.

Poglej Antarktika in Antarktični polotok

AQ

AQ, Aq oz.

Poglej Antarktika in AQ

ARA Almirante Irízar (Q-5)

Ledolomilec ARA Almirante Irízar (Q-5) ARA Almirante Irízar (Q-5) je velik argentinski ledolomilec, ki ga je Argentinska vojna mornarica uporabljala za aktivnosti na svojem antarktičnem ozemlju.

Poglej Antarktika in ARA Almirante Irízar (Q-5)

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Poglej Antarktika in Argentina

Arktika

Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.

Poglej Antarktika in Arktika

Asio (sova)

Asio je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Antarktika in Asio (sova)

Asparuh

Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.

Poglej Antarktika in Asparuh

Astrid Norveška

Princesa Astrid Maud Ingeborg Norveška, gospa Ferner, * 12. februar 1932, Oslo, Norveška.

Poglej Antarktika in Astrid Norveška

Athene (sova)

Athene je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Antarktika in Athene (sova)

Avitohol

''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletje Avitohol (bolgarsko: Авитохол) (?153-453?) je prvo ime v Imeniku bolgarskih kanov.

Poglej Antarktika in Avitohol

Avril Lavigne

Avril Lavigne je kanadska rock glasbenica, pevka, tekstopiska in filmska ter televizijska igralka, rojena 27. september 1984 v Bellevile, Ontario, Kanada.

Poglej Antarktika in Avril Lavigne

Avstralit

Avstralit oblike gumba Avstralit je vrsta tektita.

Poglej Antarktika in Avstralit

Šanhai Judi Čuantu

Šanhai Judi Čuantu je kitajski zemljevid sveta, objavljen v dinastiji Ming leta 1607 v enciklopediji (leišu) Sancai Tuhui.

Poglej Antarktika in Šanhai Judi Čuantu

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Poglej Antarktika in Ščitaste stenice

Žerjavi

Žerjavi (znanstveno ime Gruidae) so družina ptic iz reda žerjavovcev, katere predstavniki so razširjeni po vsem svetu razen Antarktike in Južne Amerike.

Poglej Antarktika in Žerjavi

Žrelo 2

Žrelo 2 (angleško: Jaws 2) je ameriški filmski triler iz leta 1978, ki ga je režiral Jeannot Szwarc in je drugi film filmske nadeljevanke Žrelo.

Poglej Antarktika in Žrelo 2

Čaplje

Čaplje (znanstveno ime Ardeidae) so družina ptic iz reda močvirnikov, v katero uvrščamo 66 danes živečih vrst.

Poglej Antarktika in Čaplje

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.

Poglej Antarktika in Časovni pas

Čebele

Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).

Poglej Antarktika in Čebele

Čigre

Čigre (znanstveno ime Sterninae) so skupina vodnih ptic, ki jo obravnavamo kot poddružino galebov, tradicionalno pa je veljala za samostojno družino.

Poglej Antarktika in Čigre

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Poglej Antarktika in Čile

Čilsko vino

Čilsko vino ima dolgo zgodovino vinogradništva v Novem svetu, saj je bilo v 16.

Poglej Antarktika in Čilsko vino

Balvan

''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.

Poglej Antarktika in Balvan

Baselska konvencija

Baselska konvencija (angleško Basel Convention on the Control of Transboundary Movements of Hazardous Wastes and Their Disposal) je mednarodna pogodba med državami o ravnanju z nevarnimi snovmi.

Poglej Antarktika in Baselska konvencija

Berkner

Berkner ali Hubley Island je z ledom pokrit otok na Antarktiki, ki bi izginil, če bi se led na skalni osnovi stopil.

Poglej Antarktika in Berkner

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Poglej Antarktika in Bibavica

Biljar

Biljar (tatarska cirilica Биләр: Bïlär ali Бүләр: Bülär, rusko Биляр: Biljar) je bilo srednjeveško mesto v Volški Bolgariji in po mongolski invaziji nanjo njena druga prestolnica.

Poglej Antarktika in Biljar

Blazar

Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.

Poglej Antarktika in Blazar

Blizzard

Zmanjšana vidljivost v snežnem viharju. Minnesota, ZDA Blizzard je hladen veter v severni Ameriki, ki praviloma prinaša sneg.

Poglej Antarktika in Blizzard

Bogomilstvo

Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.

Poglej Antarktika in Bogomilstvo

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Antarktika in Bolometer

Boris I. Bolgarski

Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.

Poglej Antarktika in Boris I. Bolgarski

Bouvetov otok

Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.

Poglej Antarktika in Bouvetov otok

Brinolistni kapičar

Brinolistni kapičar (znanstveno ime Polytrichum juniperinum) je vednozelena trajna vrsta mahov, ki je razširjena po vseh celinah, vključno z Antarktiko.

Poglej Antarktika in Brinolistni kapičar

Britanska čezmorska ozemlja

Britanska čezmorska ozemlja (angl. British Overseas Territories) je skupno ime za štirinajst ozemelj, ki spadajo pod jurisdikcijo Združenega kraljestva.

Poglej Antarktika in Britanska čezmorska ozemlja

Britanski imperij

Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.

Poglej Antarktika in Britanski imperij

Britansko antarktično ozemlje

Zastava Britanskega antarktičnega teritorija Britansko antarktično ozemlje (angleško British Antarctic Teritory) je ozemlje na območju Antarktike pod upravo Združenega kraljestva.

Poglej Antarktika in Britansko antarktično ozemlje

Calcalong Creek (meteorit)

Meteorit Calcalong Creek je prvi luneit, ki je bil najden zunaj Antarktike.

Poglej Antarktika in Calcalong Creek (meteorit)

Carevec

Carevec (bolgarsko Царевец, Carevec) je srednjeveška trdnjava na griču z enakim imenom v Velikem Tǎrnovem v severni Bolgariji.

Poglej Antarktika in Carevec

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Antarktika in Carl Friedrich Gauss

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Poglej Antarktika in Celina

Cesarski pingvin

Cesarski pingvin (znanstveno ime Aptenodytes forsteri) je največji pingvin.

Poglej Antarktika in Cesarski pingvin

Cevarke

Cevarke (znanstveno ime Boletaceae) so družina prostotrosnih gliv s himenij iz tankih cevk, v katerih so trosi.

Poglej Antarktika in Cevarke

Charles Raymond Bentley

Charles Raymond Bentley, ameriški glaciolog, geofizik in pedagog, * 1931, Rochester, New York, ZDA, † 19. avgust 2017, Oakland, Kalifornija, ZDA.

Poglej Antarktika in Charles Raymond Bentley

Christchurch

Christchurch (Ōtautahi) je največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije in sedež regije Canterbury.

Poglej Antarktika in Christchurch

Ciolkovski

Ciolkovski in Ciolkovska imata več pomenov.

Poglej Antarktika in Ciolkovski

Claude Debussy

Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.

Poglej Antarktika in Claude Debussy

Cordillera Central, Kostarika

Cordillera Central je vulkansko gorovje v osrednji Kostariki, ki se nadaljuje od celinskega razvoda vzhodno od Cordillera de Tilarán.

Poglej Antarktika in Cordillera Central, Kostarika

D'Urvillovo morje

D'Urvillovo morje na Vzhodni Antarktiki. D'Urvillovo morje je morje v Južnem oceanu, severno od obale Adelijine dežele, Vzhodna Antarktika.

Poglej Antarktika in D'Urvillovo morje

David Attenborough

Sir David Frederick Attenborough (/ˈætənbərə/; rojen 8. maja 1926) je angleški izdajatelj, biolog, naravoslovec in avtor. Najbolj znan je po pisanju in predstavitvi devetih naravoslovnih dokumentarnih serij v sodelovanju z BBC-jevo enoto za naravoslovje, ki tvorijo zbirko Life, celovit pregled živalskega in rastlinskega sveta na Zemlji.

Poglej Antarktika in David Attenborough

Davo Karničar

Davorin Karničar, bolj znan kot Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar, * 26. oktober 1962, Zgornje Jezersko, † 16. september 2019, Zgornje Jezersko Karničar je od leta 1980 opravil preko 1000 alpinističnih tur, presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik) kakor tudi v tujini (1994 severovzhodno steno Eigerja, in vzhodno steno Matterhorna).

Poglej Antarktika in Davo Karničar

Demilitarizacija

Demilitarizacija je prepoved oz.

Poglej Antarktika in Demilitarizacija

Dinko Bertoncelj

Dinko Bertoncelj, slovenski plezalec in pisatelj, * 31. julij 1928, Jesenice.

Poglej Antarktika in Dinko Bertoncelj

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej Antarktika in Dinozavri

Drakov preliv

Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.

Poglej Antarktika in Drakov preliv

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Antarktika in Druga svetovna vojna

Drugi najvišji vrhovi po celinah

Drugi najvišji vrhovi po kontinentih (ang. Seven Second Summits) so druge najvišje gore na vsakem od sedmih kontinentov.

Poglej Antarktika in Drugi najvišji vrhovi po celinah

Dvokrilci

Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.

Poglej Antarktika in Dvokrilci

Edgeworth David

Sir Tannatt William Edgeworth David KBE, FRS (v poklicnih krogih znan kot Edgeworth David ali tudi samo kot The Professor), valižansko-avstralski geolog in raziskovalec, * 28. januar 1858, St. Fagans, Wales, Združeno kraljestvo, † 28. avgust 1934, Sydney, Avstralija.

Poglej Antarktika in Edgeworth David

Edward Ratcliffe Garth Russell Evans

Edward Ratcliffe Garth Russell Evans (naslovi: baron Mountevans), britanski admiral in antarktični raziskovalec,* 28. oktober 1880, † 20. avgust 1957.

Poglej Antarktika in Edward Ratcliffe Garth Russell Evans

EETA9001

EETA79001 je meteorit iz skupine šergotitov (vrsta meteoritov, ki imajo izvor na Marsu).

Poglej Antarktika in EETA9001

El Niño

Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu El Niño - južna oscilacija (krajše tudi ENSO) je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja.

Poglej Antarktika in El Niño

Eocen

Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.

Poglej Antarktika in Eocen

Ernah

''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja Ernah (bolgarsko: Ернах, Ернак ali Хернак, grško: Ήρνάχ), hunski vladar in tretji (najmlajši) sin Atile.

Poglej Antarktika in Ernah

Ernest Shackleton

‎ Sir Ernest Henry Shackleton, britanski raziskovalec Antarktike irskega rodu, * 15. februar 1874, Kilkea, grofija Kildare, Irska, † 5. januar 1922, Južna Georgia.

Poglej Antarktika in Ernest Shackleton

Eurypterida

Eurypteridi (morski škorpijoni) so izumrla skupina členonožcev, sorodnih pajkovcem, ki vsebuje tudi največje znane členonožce, ki so kdarjoli živeli.

Poglej Antarktika in Eurypterida

Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija.

Poglej Antarktika in Fabian Gottlieb von Bellingshausen

Fanagorija

Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.

Poglej Antarktika in Fanagorija

Fantomski otok

na Antarktiki. Fantomski otok je domnevni otok, ki je bil nekaj časa vrisovan na zemljevide, kasneje pa je bilo zanj ugotovljeno, da ne obstaja.

Poglej Antarktika in Fantomski otok

Faraonska mravlja

Faraonska mravlja, tudi Faraonka (znanstveno ime Monomorium pharaonis) je do 2,5 mm velika vrsta vsejede tropske mravlje, ki izvira iz zahodne Afrike, danes pa je razširjena že po vseh celinah, razen na Antarktiki.

Poglej Antarktika in Faraonska mravlja

Fjord

Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

Poglej Antarktika in Fjord

Forrest Percival Sherman

Forrest Percival Sherman, ameriški admiral, * 30. oktober 1896, Merrimack, New Hampshire, ZDA, † 22. julij 1951, Neapelj, Italija.

Poglej Antarktika in Forrest Percival Sherman

Fram (ladja)

Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.

Poglej Antarktika in Fram (ladja)

Francoska južna in antarktična ozemlja

Francoska južna in antarktična ozemlja so čezmorsko ozemlje Francije od leta 1955.

Poglej Antarktika in Francoska južna in antarktična ozemlja

Fridtjof Nansen

Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.

Poglej Antarktika in Fridtjof Nansen

Friends of the Earth

Hong Kongška podružnica Friends of the World (HK) ni članica Friends of the World International.

Poglej Antarktika in Friends of the Earth

Galapaški otoki

Galapáški otóki (špansko Islas Galápagos, uradno Archipiélago de Colón) so arhipelag 14 večjih otokov, 3 manjših otokov in 107 otočkov in čeri v Tihem oceanu okrog 1000 km zahodno od obale Južne Amerike, prečka jih tudi ekvator.

Poglej Antarktika in Galapaški otoki

Galapaški pingvin

Galapaški pingvin (znanstveno ime Spheniscus mendiculus) je vrsta pingvina, ki živi samo na Galapaškem otočju v Tihem oceanu, s čimer je najseverneje razširjen pingvin in edini, ki uspeva ob ekvatorju.

Poglej Antarktika in Galapaški pingvin

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Poglej Antarktika in Galicija (Španija)

Geo (revija)

Geo je bila slovenska poljudnoznanstvena mesečna revija.

Poglej Antarktika in Geo (revija)

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Antarktika in Geografija

Geografija Antarktike

V geografiji Antarktike prevladuje njena južna polarna lega in s tem led.

Poglej Antarktika in Geografija Antarktike

Geografija Čila

Geografija Čila je zelo raznolika, saj se država razprostira od zemljepisne širine 17 ° južno do rta Horn pri 56 ° (če so vključene čilske trditve o Antarktiki, se Čile razširi do Južnega tečaja) in od Tihega oceana na zahodu do Andov na vzhodu.

Poglej Antarktika in Geografija Čila

Geografija Nove Zelandije

Nova Zelandija (maorsko Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu, blizu središča vodne poloble.

Poglej Antarktika in Geografija Nove Zelandije

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Poglej Antarktika in Geološka časovna lestvica

Geologija Nove Zelandije

Geologija Nove Zelandije je znana po svoji vulkanski dejavnosti, potresih in geotermalnih območjih zaradi njene lege na meji med Avstralsko in Pacifiško ploščo.

Poglej Antarktika in Geologija Nove Zelandije

Glodavci

Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.

Poglej Antarktika in Glodavci

Goži

Goži (znanstveno ime Colubridae) so velika družina kač, v katero uvrščamo preko 1800 vrst, kar predstavlja približno dve tretjini vseh znanih vrst kač.

Poglej Antarktika in Goži

Gondvana

Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.

Poglej Antarktika in Gondvana

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Poglej Antarktika in Gora

Gostun

''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja) Gostun (bolgarsko: Гостун), prabolgarski vladar, tretji iz Imenika bolgarskih kanov.

Poglej Antarktika in Gostun

Govnačke

Govnačke (znanstveno ime Stercorariidae) so majhna družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.

Poglej Antarktika in Govnačke

Henry Foster (znanstvenik)

Henry Foster, britanski pomorski častnik in raziskovalec, * 1796, † 5. februar 1831.

Poglej Antarktika in Henry Foster (znanstvenik)

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.

Poglej Antarktika in Hidrosfera

Howard Phillips Lovecraft

Howard Phillips Lovecraft (pogosto zapisan kot H. P. Lovecraft), ameriški pisatelj grozljivk, fantazije in znanstvene fantastike, * 20. avgust 1890, Providence, Rhode Island, ZDA, † 15. marec 1937, Providence.

Poglej Antarktika in Howard Phillips Lovecraft

ISO 3166

ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.

Poglej Antarktika in ISO 3166

Ivajlo

Ivajlo (bolgarsko Ивайло, Ivajlo) z vzdevkom Bardokva (v bolgarščini redkev ali solata) ali Lahanas (iz grškega λαχανᾶς, zelje) je bil vodja velikega kmečkega upora in leta 1278–1279 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1280.

Poglej Antarktika in Ivajlo

Ivan Aleksander

Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.

Poglej Antarktika in Ivan Aleksander

Ivan Asen II.

Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.

Poglej Antarktika in Ivan Asen II.

Ivan Šišman

Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).

Poglej Antarktika in Ivan Šišman

Ivan Vladislav

Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.

Poglej Antarktika in Ivan Vladislav

Jake Gyllenhaal

Jacob Benjamin »Jake« Gyllenhaal (izg. ˈdʒɪlənhɑːl), ameriški gledališki, filmski in televizijski igralec, 19. december 1980, Los Angeles, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Antarktika in Jake Gyllenhaal

James Caird

Čoln ''James Caird'' pred izplutjem James Caird je 7-metrski odprt kitolovski čoln, s katerim je sir Ernest Shackleton s šestimi tovariši opravil 800-miljsko (1.300 km) potovanje v antarktičnih vodah.

Poglej Antarktika in James Caird

James Clark Ross

Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.

Poglej Antarktika in James Clark Ross

James Cook

James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Poglej Antarktika in James Cook

Ježerilci

Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).

Poglej Antarktika in Ježerilci

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Poglej Antarktika in Južna Amerika

Južna polobla

Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.

Poglej Antarktika in Južna polobla

Južni ocean

Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60.

Poglej Antarktika in Južni ocean

Južni Shetlandski otoki

Zemljevid otočja Južno Shetlandsko otočje (angleško South Shetland Islands) je veriga otokov v Južnem oceanu, okrog 120 km oddaljena od obale Antarktike.

Poglej Antarktika in Južni Shetlandski otoki

Južni tečaj

Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.

Poglej Antarktika in Južni tečaj

Južni tečajnik

Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.

Poglej Antarktika in Južni tečajnik

Južnomorski kit

Južnomorski kit (znanstveno ime Eubalaena australis) je pripadnik družine gladkih kitov (Balenidae) in ena od treh vrst, ki jih uvrščamo med ledne kite (rod Eubalaena).

Poglej Antarktika in Južnomorski kit

Južnomorski slon

Južnomôrski slòn (znanstveno ime Mirounga leonina) je ena od dveh vrst morskih slonov.

Poglej Antarktika in Južnomorski slon

Jules Dumont d'Urville

‎ Jules Sébastien César Dumont d'Urville, francoski kontraadmiral in raziskovalec, * 23. maj 1790, Condé-sur-Noireau, Calvados, † 8. maj 1842, bližina Meudona, Francija.

Poglej Antarktika in Jules Dumont d'Urville

Jurij Senkevič

Jurij Aleksandrovič Senkevič (Юрий Александрович Сенкевич), sovjetski (ruski) novinar, raziskovalec, zdravnik in znanstvenik, * 4. marec 1937, Čoibalsan, Mongolija, † 23. september 2003, Moskva.

Poglej Antarktika in Jurij Senkevič

Kače

Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Poglej Antarktika in Kače

Kačji ugriz

Kačji ugriz je poškodba, ki nastane, ko kača zasadi zobe strupnike v telo žrtve.

Poglej Antarktika in Kačji ugriz

Kalojan

Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.

Poglej Antarktika in Kalojan

Karakum

Karakum, tudi Kara-Kum ali Gara-Gum (turkmensko Garagum), je puščava v Centralni Aziji.

Poglej Antarktika in Karakum

Kardam

Kardam (bolgarsko Кардам, Kardam) je bil bolgarski kan, ki je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladal od leta 777 do 802/803, * 735, † 802/803.

Poglej Antarktika in Kardam

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Poglej Antarktika in Köppnova podnebna klasifikacija

Keelingova krivulja

ogljikovega dioksida (CO2) od leta 1958 do leta 2019 Keelingova krivulja je graf kopičenja ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi, ki temelji na neprekinjenih meritvah, opravljenih na observatoriju Mauna Loa na Havajih od leta 1958 do danes.

Poglej Antarktika in Keelingova krivulja

Kenozoik

Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.

Poglej Antarktika in Kenozoik

Kerguelenovi otoki

Zemljevid Satelitski posnetek Kerguelenovi otoki leže v južnem Indijskem oceanu na položaju 49° 20' južne zemljepisne širine in 70° 20' vzhodne zemljepisne dolžine.

Poglej Antarktika in Kerguelenovi otoki

Kitolov

Ferskih otokih Kitolov je lov na kite predvsem zaradi mesa in olja.

Poglej Antarktika in Kitolov

Kliment Ohridski

Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.

Poglej Antarktika in Kliment Ohridski

Kljunavci

Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.

Poglej Antarktika in Kljunavci

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Antarktika in Klopi

Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Poglej Antarktika in Kožekrilci

Kolobarniki

Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.

Poglej Antarktika in Kolobarniki

Koloman I. Asen

Koloman I. Asen, Koloman ali Kaliman I. Asen (bolgarsko Калиман I Асен I, Kaliman I. Asen) je bil car (cesar) Bolgarije, ki je vladal od leta 1241 do 1246, * 1234, † avgust 1246.

Poglej Antarktika in Koloman I. Asen

Kondenzacijska sled

Letalo krši Kondenzacijska sled, angleško 'contrail', so črte utekočinjene (s tujko: kondenzirane) vodne pare, ki jo na večjih višinah ustvari letalo ali raketa.

Poglej Antarktika in Kondenzacijska sled

Kormesij

Kormesij (bolgarsko Кормесий, Kormesij) je bil vladar (kan) Donavske Bogarije, ki je vladal v prvi polovici 8.

Poglej Antarktika in Kormesij

Kraljevi pingvin

Jajce kraljevega pingvina Kraljevi pingvin (znanstveno ime Aptenodytes patagonicus) je drugi največji pingvin.

Poglej Antarktika in Kraljevi pingvin

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Antarktika in Kroženje ogljika

Kuščarji

Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.

Poglej Antarktika in Kuščarji

Kuber

Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.

Poglej Antarktika in Kuber

Kubrat

Kubratova Velika Bolgarija okoli leta 650 Kubrat ali Kurt (bolgarsko: Кубрат, ukrajinsko: Кубрат, grško: Χουβράτης, prabolgarski vladar, ki je leta 632 s podjarmljenjem Avarov in združitvijo vseh prabolgarskih plemen ustanovil plemensko zvezo Staro Veliko Bolgarijo.

Poglej Antarktika in Kubrat

Lastovičarji

Lástovičarji (znanstveno ime Papilionidae) so družina velikih dnevnih metuljev, v katero uvrščamo približno 550 opisanih vrst.

Poglej Antarktika in Lastovičarji

Lava

Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.

Poglej Antarktika in Lava

Lawrence Oates

‎ Lawrence Edward Grace Oates, angleški častnik in raziskovalec Antarktike, * 17. marec 1880, London, Anglija, † 17.

Poglej Antarktika in Lawrence Oates

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Poglej Antarktika in Led

Ledena gora

Ledena gora v Arktičnem morju Ledena gora je velik kos sladkovodnega ledu, ki se je odlomil od ledenika ali kot oblika ledene police prosto plava v odprtih (slanih) vodah.

Poglej Antarktika in Ledena gora

Ledena polica

Antarktičnega polotoka Ledena polica je velika plavajoča plošča ledu, ki predstavlja nadaljevanje ledenega pokrova na ravni morske gladine.

Poglej Antarktika in Ledena polica

Ledena puščava

Ledena puščava Učinki in transpiracija na podnebje Ledene puščave (včasih tudi polarne puščave) so območja Zemlje, ki spadajo pod podnebje večnega mraza (EF po Köppnovi klasifikaciji).

Poglej Antarktika in Ledena puščava

Ledolomilec

antarktične postaje McMurdo Ledolomilec je ladja, posebej izdelana za plovbo po morju, ki je večino časa prekrito z ledom.

Poglej Antarktika in Ledolomilec

Leptostraki

Leptostraki (znanstveno ime Leptostraca, iz grških besed za tanek in lupina) so red majhnih morskih rakov.

Poglej Antarktika in Leptostraki

Lišaj

Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.

Poglej Antarktika in Lišaj

Life in the Freezer

Life in the Freezer je BBC-jeva dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, ki je bila prvič predvajana v Združenem kraljestvu 18.

Poglej Antarktika in Life in the Freezer

Live Earth

Logo koncerta Live Earth Live Earth je bil globalni koncert, ki se je dogajal 7. julija 2007.

Poglej Antarktika in Live Earth

Lunarni meteorit

Lunarni meteorit ''Alan Hills 81005'' Lunarni meteorit ali luneit je meteorit, ki ima izvor na Luni.

Poglej Antarktika in Lunarni meteorit

Maša in medved

Maša in medved (Maša in Medved) je priljubljena ruska risana serija.

Poglej Antarktika in Maša in medved

Madarski konjenik

Madarski konjenik ali Madarski jezdecDonchev 1981, str.

Poglej Antarktika in Madarski konjenik

Madridska pogodba

Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.

Poglej Antarktika in Madridska pogodba

Magellanov preliv

Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.

Poglej Antarktika in Magellanov preliv

Mala ledena doba

Mala ledena doba(MLD) je obdobje hlajenja, ki je trajalo približno od 14.

Poglej Antarktika in Mala ledena doba

Mala vodna kača (ozvezdje)

Mala vodna kača je majhno ozvezdje globoko na južnem nebu.

Poglej Antarktika in Mala vodna kača (ozvezdje)

Malamir

Malamir (bolgarsko Маламир, Malamir) je bil bolgarski kan, ke je vladal od leta 831 do 836, * ni znano, † 836.

Poglej Antarktika in Malamir

Maori

Maori (slovenska izgovorjava: Maóri; maorska izgovorjava: Māori) so avtohtono polinezijsko ljudstvo celinske Nove Zelandije (Aotearoa).

Poglej Antarktika in Maori

Margaret Thatcher

Margaret Hilda Thatcher, baronica Thatcher, LG, OM, PC, FRS, britanska konzervativna političarka, * 13. oktober 1925, Grantham, Lincolnshire; † 8. april 2013, London.

Poglej Antarktika in Margaret Thatcher

Marsov meteorit

Posnetek narejen z elektronskim mikroskopom delca meteorita ALH84001. Struktura kaže na oblike, ki bi lahko bile fosilni ostanki bakterij na Marsu. (Foto: NASA) Marsov meteorit je meteorit, ki ima izvor na Marsu.

Poglej Antarktika in Marsov meteorit

Marta Švedska

Princesa Marta Švedska (polno ime Märtha Sofia Lovisa Dagmar Thyra), * 28. marec 1901, Stockholm, Švedska, † 5. april 1954, Oslo, Norveška.

Poglej Antarktika in Marta Švedska

Matilda Valižanska

Matilda Šarlota Marija Viktorija Valižanska, kraljica Norveške, * 26. november 1869, Sandringham, Združeno kraljestvo, † 20. november 1938, London.

Poglej Antarktika in Matilda Valižanska

McDonnell Douglas DC-10

McDonnell Douglas DC-10 je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško in tovorno letalo, ki ga je med januarjem 1968 in decembrom 1988 v tovarni v mestu Long Beach v ameriški zvezni državi Kalifornija proizvajalo podjetje McDonnell Douglas.

Poglej Antarktika in McDonnell Douglas DC-10

Mednarodna avtomobilska oznaka

Avtomobilske oznake držav po svetu.

Poglej Antarktika in Mednarodna avtomobilska oznaka

Mednarodni antarktični center

Mednarodni antarktični center je atrakcija za obiskovalce in javno raziskovalno središče v predmestju Harewood, Christchurch, Nova Zelandija.

Poglej Antarktika in Mednarodni antarktični center

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Poglej Antarktika in Megla

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Antarktika in Mehkužci

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Antarktika in Merkur

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Antarktika in Metulji

Migracija živali

Migracija črnorepega gnuja ''Connochaetes taurinus'' preko reke v Vzhodni Afriki. Migracija živali je običajno sezonski premik posameznih živali na razmeroma dolge razdalje.

Poglej Antarktika in Migracija živali

Mihail Lazarev

Mihail Petrovič Lazarev, ruski mornariški častnik.

Poglej Antarktika in Mihail Lazarev

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Antarktika in Milutin Milanković

Modra frnikola

»Modra frnikola« (izvirno angleško »The Blue Marble«) je znamenita fotografija Zemlje, ki jo je posnela posadka vesoljske odprave Apollo 17 7.

Poglej Antarktika in Modra frnikola

Monolit

Monolit je geološka tvorba, sestavljena iz enega samega obsežnega kamna ali skale, kot so nekatere gore ali en velik kos skale postavljen kot spomenik ali stavba.

Poglej Antarktika in Monolit

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Antarktika in Mravlje

Mrtvo morje

Mrtvo morje (hebrejsko.

Poglej Antarktika in Mrtvo morje

Mumijo

Šiladžit Mumijó (tudi Mumie ali šiladžít) je smolnata snov bele do temnorjave barve.

Poglej Antarktika in Mumijo

Najvišji ognjeniki po celinah

Najvišji ognjeniki po celinah (ang. Volcanic Seven Summits) so najvišji ognjeniki na vsaki od sedmih celin.

Poglej Antarktika in Najvišji ognjeniki po celinah

Najvišji vrhovi po celinah

Sedem vrhov Sedem vrhov (ang. Seven Summits) so najvišje gore na posameznih celinah.

Poglej Antarktika in Najvišji vrhovi po celinah

Nakla (meteorit)

Meteorit Nakla je prvi najdeni meteorit iz skupine Marsovih meteoritov (SNC meteoriti), ki jih imenujemo nakliti.

Poglej Antarktika in Nakla (meteorit)

Naklit

Naklit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.

Poglej Antarktika in Naklit

Naravni rezervat Srebǎrna

Naravni rezervat Srebǎrna (bolgarsko Природен резерват Сребърна, Priroden rezervat Srebǎrna) je naravni rezervat v južni Dobrudži v severovzhodni Bolgariji.

Poglej Antarktika in Naravni rezervat Srebǎrna

Nesebăr

Nesebăr (bolgarsko Несебър, Nesébăr, tračansko Melsambria, grško Μεσημβρία, Mesembría) je starodavno mesto in eno od najbolj priljubljenih bolgarskih črnomorskih letovišč.

Poglej Antarktika in Nesebăr

Ničelni poldnevnik

Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.

Poglej Antarktika in Ničelni poldnevnik

Nikogaršnje ozemlje

Nikogaršnje ozemlje je del zemeljskega površja; kopnega, morja, reke ali jezera, ki ne pripada nobeni državi.

Poglej Antarktika in Nikogaršnje ozemlje

Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Poglej Antarktika in Norveška

Nova Zelandija

Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.

Poglej Antarktika in Nova Zelandija

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Poglej Antarktika in Ocean

Oceanija

Zemljevid Oceanije Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.

Poglej Antarktika in Oceanija

Ognjena zemlja

Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.

Poglej Antarktika in Ognjena zemlja

Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki

Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki (špansko Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur) je najjužnejša argentinska provinca, ki jo od preostanka Argentine ločuje Magellanov preliv ter čilensko ozemlje ob njej. V Argentini ji krajše pravijo kar Tierra del Fuego.

Poglej Antarktika in Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Poglej Antarktika in Ognjenik

Oldhamit

Oldhamite je redek kalcijev sulfidni mineral z idealizirano formulo CaS, ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu.

Poglej Antarktika in Oldhamit

Omurtag

Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.

Poglej Antarktika in Omurtag

Osatnik

Osatnik (znanstveno ime Vanessa cardui) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Antarktika in Osatnik

Otok Estados

Otok Estados (špansko Isla de los Estados, nizozemsko Stateneiland) je argentinski otok, ki leži 29 kilometrov od vzhodnega konca Ognjene zemlje, od katerega ga ločuje preliv Le Maire.

Poglej Antarktika in Otok Estados

Otok Heard in otočje McDonald

Otok Heard in otočje McDonald so skupina nenaseljenih otokov v Indijskem oceanu s položajem 53°6' južne zemljepisne širine in 72°31' vzhodne zemljepisne dolžine, približno na dveh tretjinah poti od Madagaskarja do Antarktike.

Poglej Antarktika in Otok Heard in otočje McDonald

Otok Petra I.

Otok Petra I. (norveško Peter I Øy) je 243 km² velik otok ognjeniškega nastanka, ki leži približno 450 km od zahodne obale Antarktike na položaju 68° 50' južne geografske širine in 90° 35' zahodne geografske dolžine.

Poglej Antarktika in Otok Petra I.

Otoki princa Edvarda

Lega otočja Zemljevid otočja Otoke princa Edvarda (angleško Prince Edward Islands) sestavljata dva majhna podantarktična otoka v Indijskem oceanu z imenoma Otok Marion (Marion Island) in Otok princa Edvarda (Prince Edward Island), ki politično spadata pod oblast Južne Afrike.

Poglej Antarktika in Otoki princa Edvarda

Ozonosfera

Prehod UV žarkov skozi ozonosfero Ozonosfera je del atmosfere in se nahaja 25–50 km od zemeljskega površja v stratosferi.

Poglej Antarktika in Ozonosfera

Ozonska luknja

Ozonska luknja je največja nad Antarktiko Ozonska luknja je pojav, ki ga povzročajo plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O).

Poglej Antarktika in Ozonska luknja

Ozonska plast

Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).

Poglej Antarktika in Ozonska plast

Pacifiški ognjeni obroč

Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.

Poglej Antarktika in Pacifiški ognjeni obroč

Pahljačekrilci

Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.

Poglej Antarktika in Pahljačekrilci

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Antarktika in Pajki

Paleogen

Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.

Poglej Antarktika in Paleogen

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Antarktika in Paleolitik

Patagonija

Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.

Poglej Antarktika in Patagonija

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Poglej Antarktika in Pedici

Pegasta sova

Pegasta sova (znanstveno ime Tyto alba) je najbolj razširjena med vsemi sovami in živi na vseh celinah razen na Antarktiki.

Poglej Antarktika in Pegasta sova

Peter I. Bolgarski

Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.

Poglej Antarktika in Peter I. Bolgarski

Pirin

Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.

Poglej Antarktika in Pirin

Planetarne meje

Stanje planetarnih mej - diagram za 2022 Planetarne meje so nabor vrednosti okoljskih spremenljivk, ki naj bi po oceni še omogočale dolgoročno stabilnost okolja na Zemlji.

Poglej Antarktika in Planetarne meje

Planota

Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).

Poglej Antarktika in Planota

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Antarktika in Plazilci

Pliska

Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.

Poglej Antarktika in Pliska

Plovci

Plovci (znanstveno ime Anatidae) so družina vodnih ptic iz reda plojkokljunov, razširjenih po vsem svetu.

Poglej Antarktika in Plovci

Podmorski komunikacijski kabel

Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.

Poglej Antarktika in Podmorski komunikacijski kabel

Podnebne spremembe

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Poglej Antarktika in Podnebne spremembe

Polarna čigra

Polarna čigra (znanstveno ime Sterna paradisaea) je morska ptica iz družine galebov, ki gnezdi v arktičnih in subarktičnih predelih Evrope, Azije ter Severne Amerike.

Poglej Antarktika in Polarna čigra

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Poglej Antarktika in Polarni sij

Polarno območje

Polarno območje se nahaja severno od 66˚33 tečajnika, pa vse do Severnega tečaja oziroma na jugu do Južnega tečaja.

Poglej Antarktika in Polarno območje

Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Antarktika in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Antarktika in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Antarktika in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Antarktika in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pomeni imen asteroidov: 69001–70000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 69001 do 70000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Antarktika in Pomeni imen asteroidov: 69001–70000

Pomeni imen asteroidov: 99001–100000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 99001 do 100000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Antarktika in Pomeni imen asteroidov: 99001–100000

Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU

Posebni teritoriji Evropske unije obsegajo 22 odvisnih ozemelj držav članic EU, ki imajo iz zgodovinskih, geografskih ali političnih razlogov poseben status znotraj ali zunaj Evropske unije.

Poglej Antarktika in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU

Potres in cunami v Tohokuju (2011)

Potres in cunami v Tohokuju sta se zgodila 11.

Poglej Antarktika in Potres in cunami v Tohokuju (2011)

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Antarktika in Prasevanje

Prave sove

Prave sove (znanstveno ime Strigidae) so ena izmed dveh splošno sprejetih družin sov, druge so pegaste sove (Tytonidae).

Poglej Antarktika in Prave sove

Pravi krapovci

Pravi krapovci (znanstveno ime Cyprinidae) so ena najštevilnejših družin sladkovodnih rib, saj obsega čez 2000 vrst in čez 200 rodov.

Poglej Antarktika in Pravi krapovci

Prežvekovalec

Prežvekovalci ali ruminanti so rastlinojedi (herbivorni) sesalci podreda Ruminantia.

Poglej Antarktika in Prežvekovalec

Predkambrij

Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.

Poglej Antarktika in Predkambrij

Presijan

Presijan (bolgarsko Пресиян, Персиян ali Пресиан, Presijan, Persijan ali Presian) je bil bolgarski kan, ki je vladal od leta 836 do 852 med intenzivnim širjenjem Prvega bolgarskega cesarstva v Makedonijo, * ni znano, † 852.

Poglej Antarktika in Presijan

Princ Filip, vojvoda Edinburški

Princ Filip, vojvoda Edinburški (Philip Mountbatten, rojen kot princ Filip Grški in Danski), mož britanske kraljice Elizabete II., * 10. junij 1921, Mon Repos, Krf, Kraljevina Grčija, † 9. april 2021, grad Windsor, Združeno kraljestvo.

Poglej Antarktika in Princ Filip, vojvoda Edinburški

Pritlikavi listni zavrtači

Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Antarktika in Pritlikavi listni zavrtači

Protizmrzovalni protein

Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.

Poglej Antarktika in Protizmrzovalni protein

Pterygotus

Pterygotus (krilata žival ali plavutasta žival) je drugi največji znani eurypterid oziroma morski škorpijon in eden največjih členonožcev vseh časov.

Poglej Antarktika in Pterygotus

Ptič neletalec

Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.

Poglej Antarktika in Ptič neletalec

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Antarktika in Ptiči

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Antarktika in Ptolemaj

Puščava

Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.

Poglej Antarktika in Puščava

Puerto Hambre

Spomenik na mestu nekdanje kolonije Puerto Hambre je spodletela španska kolonija ob obali Magellanovega preliva, približno 58 km južno od današnjega Punta Arenasa na jugu Čila.

Poglej Antarktika in Puerto Hambre

Punta Arenas

Punta Arenas je občina in glavno mesto najjužnejše regije Čila, Magallanes in Čilska Antarktika.

Poglej Antarktika in Punta Arenas

Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice

Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice (Streamlined System, bolgarsko Обтекаема система), je uradni bolgarski sistem za prečrkovanje bolgarske cirilice, ki je uveden z naslednjim:L.L. Ivanov,, Contrastive Linguistics, XXVIII, 2003, 2, pp.

Poglej Antarktika in Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice

Raketoplan Discovery

Raketoplan Discovery ob izstrelitvi Raketoplan Discovery (angleško Odkritje) je NASIN raketoplan z uradno oznako OV-103.

Poglej Antarktika in Raketoplan Discovery

Richard Evelyn Byrd

‎ Richard Evelyn Byrd, kontraadmiral vojne mornarice ZDA in polarni raziskovalec, * 25. oktober 1888, Winchester, Virginija, ZDA, † 11. marec 1957, Boston, Massachusetts, ZDA.

Poglej Antarktika in Richard Evelyn Byrd

Robert Falcon Scott

Kapitan sir Robert Falcon Scott, angleški pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 6. junij 1868, Devonport, grofija Devon, Anglija, † 29. marec 1912, Rossova ledena polica, Antarktika.

Poglej Antarktika in Robert Falcon Scott

Robno morje

V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.

Poglej Antarktika in Robno morje

Rossov otok

Zemljevid Rossovega otoka Morski led z Rossovim otokom v ozadju na 77° 30' južne zemljepisne širine in 168° vzhodne zemljepisne dolžine. Rossov otok (angleško Ross Island) je ognjeniški podantarktični otok v Rossovem morju, ki obliva Antarktiko.

Poglej Antarktika in Rossov otok

Rossova ledena polica

Rossova ledena polica leta 1997 Rossova ledena polica (angleško Ross Ice Shelf) je največja ledena polica Antarktike.

Poglej Antarktika in Rossova ledena polica

Rossovo morje

Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.

Poglej Antarktika in Rossovo morje

Rossovo odvisno ozemlje

Rossovo odvisno ozemlje (angleško Ross Dependency) zajema del Antarktike in drugih ozemelj v Južnem oceanu, ki jih v posest zahteva Nova Zelandija.

Poglej Antarktika in Rossovo odvisno ozemlje

Rt Horn

Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.

Poglej Antarktika in Rt Horn

Sahara

Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.

Poglej Antarktika in Sahara

Samostan Zograf

Samostan Zograf ali samostan svetega Jurija Zografa (grško, bolgarsko Зографски манастир, Zografski manastir) je eden od dvajsetih samostanov Vzhodne pravoslavne cerkve na gori Atos v severni Grčiji.

Poglej Antarktika in Samostan Zograf

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Poglej Antarktika in Samuel Bolgarski

Sandil

Sandil (grško, Sándil,, Sándilhos) je bil v 6.

Poglej Antarktika in Sandil

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Antarktika in Sesalci

Sevar

Sevar (bolgarsko: Севàр), bolgarski vladar iz 8.

Poglej Antarktika in Sevar

Severni tečajnik

izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.

Poglej Antarktika in Severni tečajnik

Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov

Antarktika s podantarktičnimi otoki Podantárktični ôtoki so otoki v Južnem oceanu, ki obkrožajo celino Antarktiko.

Poglej Antarktika in Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov

Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini

300px Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini vsebuje 232 držav, razporejenih po velikosti njihovega ozemlja.

Poglej Antarktika in Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini

Seznam držav po številu letališč

Seznam držav po številu letališč je seznam, ki razvršča države po števeilu letališč.

Poglej Antarktika in Seznam držav po številu letališč

Seznam držav po gostoti prebivalstva

Gostota prebivalstva (ljudi na km2) po državah v letu 2018 Gostota prebivalstva (ljudi na km2) po državah v letu 2019 To je seznam držav in odvisnih ozemelj, razvrščenih glede na gostoto prebivalstva, merjeno s številom prebivalcev na kvadratni kilometer.

Poglej Antarktika in Seznam držav po gostoti prebivalstva

Seznam geografskih vsebin

Seznam geografskih vsebin podaja vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na geografijo, geologijo in sorodne vede o Zemlji in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Antarktika in Seznam geografskih vsebin

Seznam mednarodnih klicnih kod

Nacionalna klicna koda je predpona pred telefonsko številko, kadar kličemo v drugo državo.

Poglej Antarktika in Seznam mednarodnih klicnih kod

Seznam meteoritov

V seznamih so navedeni samo nekateri najvažnejši meteoriti.

Poglej Antarktika in Seznam meteoritov

Seznam najvišjih vrhov evropskih držav

Mont Blanc (Francija/Italija) Veliki Klek (Avstrija) Musala (Bolgarija) Triglav (Slovenija) Veliki Korab (Albanija/Severna Makedonija) Stran navaja fiziogeografsko definirane najvišje naravne nadmorske višine suverenih držav na evropski celini.

Poglej Antarktika in Seznam najvišjih vrhov evropskih držav

Seznam otokov po površini

Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².

Poglej Antarktika in Seznam otokov po površini

Seznam puščav

To je seznam puščav razvrščenih po regijah sveta, v kateri se puščava nahaja.

Poglej Antarktika in Seznam puščav

Seznam raziskovalcev

Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.

Poglej Antarktika in Seznam raziskovalcev

Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki

Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki. Predvidevanja kažejo, da na Antarktiki ob vsakem času živi najmanj 1000 ljudi.

Poglej Antarktika in Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki

Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju

21.

Poglej Antarktika in Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju

Sinji kit

Sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.

Poglej Antarktika in Sinji kit

Sistem Pogodbe o Antarktiki

Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.

Poglej Antarktika in Sistem Pogodbe o Antarktiki

Sitalk

Južni Balkan leta 431 pr. n. št. Sitalk (starogrško, Sitálkes, bolgarsko Ситалк, Sitalk) je bil kralj tračanskega Odriškega kraljestva, ki je vladal od leta 431 do 424 pr.

Poglej Antarktika in Sitalk

Smilec

Smilec (bolgarsko Смилец, Smilec) je bil bolgarski car, ki je vladal od leta 1292 do 1294, * ni znano, † 1298, Veliko Trnovo, Bolgarsko cesarstvo.

Poglej Antarktika in Smilec

Smolensk

Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.

Poglej Antarktika in Smolensk

Snežne alge

Snežne alge so enocelične alge, ki uspevajo na mrzli podlagi, kot so ledene plošče, ledeniki in sneg.

Poglej Antarktika in Snežne alge

Sodoprsti kopitarji

Sodoprsti kopitarji oz.

Poglej Antarktika in Sodoprsti kopitarji

Solitudes (Zvezdna vrata SG-1)

Solitudes je 18.

Poglej Antarktika in Solitudes (Zvezdna vrata SG-1)

Sonja Norveška

Sonja Norveška (rojena Sonja Haraldsen), kraljica Norveške, * 4. julij 1937.

Poglej Antarktika in Sonja Norveška

Sparadok

Odriško kraljestvo leta 431-424 pr. n. št. Sparadok (starogrško, Sparádokos, bolgarsko Спарадок, Sparadok) je bil kralj tračanskega Odriškega kraljestva, ki je vladal približno od leta 448 do 444 pr.

Poglej Antarktika in Sparadok

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Antarktika in Sveta Ciril in Metod

Sveti Naum

Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.

Poglej Antarktika in Sveti Naum

Tamarugit

Tamarugit je natrijev aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo NaAl(SO4)2•6H2O.

Poglej Antarktika in Tamarugit

Tektonski jarek

V geologiji je tektonski jarek (angl. trench ali nemško graben) dolga in sorazmerno ozka depresija dela zemlje, ki nastane s spuščanjem dela zemeljske skorje med dvema ali več prelomi.

Poglej Antarktika in Tektonski jarek

Telerig

Telerig (bolgarsko: Княз Телериг), bolgarski kan od leta 768 do 777, * 706, Prvo bolgarsko cesarstvo, † 777, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Antarktika in Telerig

Tengri

Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.

Poglej Antarktika in Tengri

Teodor Svetoslav

Teodor Svetoslav (bolgarsko Тодор Светослав, Todor Svetoslav, včasih tudi Теодор Светослав, Teodor Svetoslav) je bil v letih 1300-1322 car Drugega bolgarskega cesarstva, * 1270.

Poglej Antarktika in Teodor Svetoslav

Teptalnik

Teptalnik Teptalnik (v slovenskem jeziku pogovorno pogosto kar ratrak) je motorno vozilo z gosenicami, namenjeno urejevanju in utrjevanju smučarskih površin ter prevozu materiala in ljudi po smučiščih.

Poglej Antarktika in Teptalnik

Tervel

Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.

Poglej Antarktika in Tervel

The Life of Mammals

The Life of Mammals (Življenje sesalcev) je dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa so jo v Združenem kraljestvu predvajali 20.

Poglej Antarktika in The Life of Mammals

The Living Planet

The Living Planet: A Portrait of the Earth je BBC-jeva dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič predvajana v Združenem kraljestvu od 19.

Poglej Antarktika in The Living Planet

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Poglej Antarktika in Tibet

Tigrasti komar

Tigrasti komar (znanstveno ime Aedes albopictus) je vrsta komarja, ki ga najlaže prepoznamo po tigrastem črno-belem vzorcu obarvanosti, po katerem je dobil tudi ime v slovenščini in drugih jezikih (npr., idr.). Aktiven je podnevi.

Poglej Antarktika in Tigrasti komar

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Poglej Antarktika in Tihi ocean

Tile

Plemena na južnem Balkanu Tile ali Tjule (starogrško, Tílis) so bile prestolnica kratkoživega kraljestva na Balkanu, za katero Polibij piše, da so ga v 3.

Poglej Antarktika in Tile

Tomb Raider

Tomb Raider (plenilka grobov) je serija videoiger, ki jo je ustvaril Core Design, založil pa Eidos.

Poglej Antarktika in Tomb Raider

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Poglej Antarktika in Topografija

Trajanova vrata

Trajanova vrata (bolgarsko Траянови врата, Trajanovi vrata) so zgodovinski gorski prelaz v bližini Ihtimana, Bolgarija.

Poglej Antarktika in Trajanova vrata

Travišče

Travišče v pokrajini Cantabria, severna Španija. Travišče je površina, na katerih prevladujejo trave in druge zelnate rastline.

Poglej Antarktika in Travišče

Trdoživnjaki

Trdoživnjaki ali hidre (znanstveno ime Hydrozoa) so razred ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 3.500 danes znanih vrst.

Poglej Antarktika in Trdoživnjaki

Triacilglicerol

Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.

Poglej Antarktika in Triacilglicerol

Trinaxodon

Trinaxodon (znanstveno ime Thrinaxodon) je bil eden najstarejših pripadnikov nekdanje skupine visoko razvitih plazilcev, ki so bili podobni sesalcem.

Poglej Antarktika in Trinaxodon

Tropska in subtropska travišča, savana in makija

Tropska in subtropska travišča, savane in makija so kopenski biom, kot ga opredeljuje Svetovni sklad za naravo (World Wide Fund for Nature).

Poglej Antarktika in Tropska in subtropska travišča, savana in makija

Tundra

Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.

Poglej Antarktika in Tundra

Ultramafična kamnina

Klasifikacijski diagram za ultramafične kamnine, ki temelji na modalnih odstotkih mafičnih mineralov. Zeleno področje predstavlja tipičen peridotit iz Zemljinega plašča. Ultramafične ali ultrabazične kamnine so temno obarvane magmatske in metamagmatske kamnine, ki vsebujejo 90 – 100 % mafičnih mineralov, na primer hiperstena, avgita in olivina.

Poglej Antarktika in Ultramafična kamnina

Ushuaia

Ushuaia se ponaša s slikovito lego pod Darwinovim gorovjem Ushuaia je upravno središče najjužnejše argentinske province Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki (špansko Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur) in največje mesto na Ognjeni zemlji.

Poglej Antarktika in Ushuaia

Velika geografska odkritja

Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.

Poglej Antarktika in Velika geografska odkritja

Velike mačke

Izraz velike mačke se uporablja za resnično velike mačje vrste, predstavniki katerih lahko tehtajo tudi po več kot sto kilogramov in se tako zelo razlikujejo od domače mačke, ki je poznana domača žival.

Poglej Antarktika in Velike mačke

Viki Grošelj

Viktor Grošelj (bolje znan kot Viki Grošelj), slovenski alpinist, planinski vodnik, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj, 3. junij 1952, Gunclje pri Ljubljani.

Poglej Antarktika in Viki Grošelj

Vineh

Vineh (bolgarsko: Винех), bolgarski vladar od leta 756 do 762, * ni znano, † 762.

Poglej Antarktika in Vineh

Vinogradništvo

Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.

Poglej Antarktika in Vinogradništvo

Vinsonov masiv

Vinsonov masiv ali gora Vinson je velik gorski masiv Antarktike, ki je dolg 21 km in širok 13 km.

Poglej Antarktika in Vinsonov masiv

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Antarktika in Voda

Vostok (jezero)

Vostok (dobesedno »Vzhod«) je največje od skoraj 400 znanih sladkovodnih jezer, ki ležijo globoko pod pokrovom večnega ledu na Antarktiki.

Poglej Antarktika in Vostok (jezero)

Vrbnice

Vŕbnice, tudi pródnice ali kaménjarke (znanstveno ime Plecoptera; grško plekein - zložiti + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki in oceanskih otokih.

Poglej Antarktika in Vrbnice

Vulfila

Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.

Poglej Antarktika in Vulfila

Zahodna Antarktika

Skoraj prazen zemljevid Zahodne Antarktike Označen zemljevid Antarktike z Zahodno Antarktiko na levi. Zahodna Antarktika ali Mala Antarktika, ena od dveh glavnih regij Antarktike, je del te celine, ki leži na zahodni polobli in vključuje Antarktični polotok.

Poglej Antarktika in Zahodna Antarktika

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Poglej Antarktika in Zemeljsko površje

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Antarktika in Zemlja

Zgodnji zemljevidi sveta

Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.

Poglej Antarktika in Zgodnji zemljevidi sveta

Zgodovina Antarktike

Po odcepitvi od Gondvane je Antarktika počasi polzela na njen sedanji položaj okrog južnega tečaja.

Poglej Antarktika in Zgodovina Antarktike

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Antarktika in Zgodovina geografije

Zgodovina letalstva

Ikar in Dedal, Charles Paul Landon, olje na platnu, 1799. Razstavljeno letalo v Tehničnem muzeju v Pragi, ki je imelo namesto koles za pristajanje smuči Zgodovina letalstva obravnava razvoj mehanskih naprav za letenje, od zgodnjih jadralnih letal in zmajev do zrakoplovov težjih od zraka z lastnim pogonom, letal z nadzvočno hitrostjo in vesoljskih plovil.

Poglej Antarktika in Zgodovina letalstva

.aq

.aq je internetna vrhnja državna domena (ccTLD) za Antarktiko (čeprav ni država).

Poglej Antarktika in .aq

1 E13 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².

Poglej Antarktika in 1 E13 m²

1. december

1.

Poglej Antarktika in 1. december

12. november

12.

Poglej Antarktika in 12. november

1901

1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Antarktika in 1901

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Antarktika in 1908

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Antarktika in 1959

1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Antarktika in 1983

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Antarktika in 1985

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Antarktika in 2002

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Antarktika in 2003

2006 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.

Poglej Antarktika in 2006 v znanosti

2012

2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Antarktika in 2012

23. november

23.

Poglej Antarktika in 23. november

28. november

28.

Poglej Antarktika in 28. november

Prav tako znan kot Antartika, Raziskovanje Antarktike.

, Calcalong Creek (meteorit), Carevec, Carl Friedrich Gauss, Celina, Cesarski pingvin, Cevarke, Charles Raymond Bentley, Christchurch, Ciolkovski, Claude Debussy, Cordillera Central, Kostarika, D'Urvillovo morje, David Attenborough, Davo Karničar, Demilitarizacija, Dinko Bertoncelj, Dinozavri, Drakov preliv, Druga svetovna vojna, Drugi najvišji vrhovi po celinah, Dvokrilci, Edgeworth David, Edward Ratcliffe Garth Russell Evans, EETA9001, El Niño, Eocen, Ernah, Ernest Shackleton, Eurypterida, Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Fanagorija, Fantomski otok, Faraonska mravlja, Fjord, Forrest Percival Sherman, Fram (ladja), Francoska južna in antarktična ozemlja, Fridtjof Nansen, Friends of the Earth, Galapaški otoki, Galapaški pingvin, Galicija (Španija), Geo (revija), Geografija, Geografija Antarktike, Geografija Čila, Geografija Nove Zelandije, Geološka časovna lestvica, Geologija Nove Zelandije, Glodavci, Goži, Gondvana, Gora, Gostun, Govnačke, Henry Foster (znanstvenik), Hidrosfera, Howard Phillips Lovecraft, ISO 3166, Ivajlo, Ivan Aleksander, Ivan Asen II., Ivan Šišman, Ivan Vladislav, Jake Gyllenhaal, James Caird, James Clark Ross, James Cook, Ježerilci, Južna Amerika, Južna polobla, Južni ocean, Južni Shetlandski otoki, Južni tečaj, Južni tečajnik, Južnomorski kit, Južnomorski slon, Jules Dumont d'Urville, Jurij Senkevič, Kače, Kačji ugriz, Kalojan, Karakum, Kardam, Köppnova podnebna klasifikacija, Keelingova krivulja, Kenozoik, Kerguelenovi otoki, Kitolov, Kliment Ohridski, Kljunavci, Klopi, Kožekrilci, Kolobarniki, Koloman I. Asen, Kondenzacijska sled, Kormesij, Kraljevi pingvin, Kroženje ogljika, Kuščarji, Kuber, Kubrat, Lastovičarji, Lava, Lawrence Oates, Led, Ledena gora, Ledena polica, Ledena puščava, Ledolomilec, Leptostraki, Lišaj, Life in the Freezer, Live Earth, Lunarni meteorit, Maša in medved, Madarski konjenik, Madridska pogodba, Magellanov preliv, Mala ledena doba, Mala vodna kača (ozvezdje), Malamir, Maori, Margaret Thatcher, Marsov meteorit, Marta Švedska, Matilda Valižanska, McDonnell Douglas DC-10, Mednarodna avtomobilska oznaka, Mednarodni antarktični center, Megla, Mehkužci, Merkur, Metulji, Migracija živali, Mihail Lazarev, Milutin Milanković, Modra frnikola, Monolit, Mravlje, Mrtvo morje, Mumijo, Najvišji ognjeniki po celinah, Najvišji vrhovi po celinah, Nakla (meteorit), Naklit, Naravni rezervat Srebǎrna, Nesebăr, Ničelni poldnevnik, Nikogaršnje ozemlje, Norveška, Nova Zelandija, Ocean, Oceanija, Ognjena zemlja, Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki, Ognjenik, Oldhamit, Omurtag, Osatnik, Otok Estados, Otok Heard in otočje McDonald, Otok Petra I., Otoki princa Edvarda, Ozonosfera, Ozonska luknja, Ozonska plast, Pacifiški ognjeni obroč, Pahljačekrilci, Pajki, Paleogen, Paleolitik, Patagonija, Pedici, Pegasta sova, Peter I. Bolgarski, Pirin, Planetarne meje, Planota, Plazilci, Pliska, Plovci, Podmorski komunikacijski kabel, Podnebne spremembe, Polarna čigra, Polarni sij, Polarno območje, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 3501–4000, Pomeni imen asteroidov: 5001–5500, Pomeni imen asteroidov: 69001–70000, Pomeni imen asteroidov: 99001–100000, Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU, Potres in cunami v Tohokuju (2011), Prasevanje, Prave sove, Pravi krapovci, Prežvekovalec, Predkambrij, Presijan, Princ Filip, vojvoda Edinburški, Pritlikavi listni zavrtači, Protizmrzovalni protein, Pterygotus, Ptič neletalec, Ptiči, Ptolemaj, Puščava, Puerto Hambre, Punta Arenas, Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice, Raketoplan Discovery, Richard Evelyn Byrd, Robert Falcon Scott, Robno morje, Rossov otok, Rossova ledena polica, Rossovo morje, Rossovo odvisno ozemlje, Rt Horn, Sahara, Samostan Zograf, Samuel Bolgarski, Sandil, Sesalci, Sevar, Severni tečajnik, Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov, Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini, Seznam držav po številu letališč, Seznam držav po gostoti prebivalstva, Seznam geografskih vsebin, Seznam mednarodnih klicnih kod, Seznam meteoritov, Seznam najvišjih vrhov evropskih držav, Seznam otokov po površini, Seznam puščav, Seznam raziskovalcev, Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki, Seznam sončevih mrkov v 21. stoletju, Sinji kit, Sistem Pogodbe o Antarktiki, Sitalk, Smilec, Smolensk, Snežne alge, Sodoprsti kopitarji, Solitudes (Zvezdna vrata SG-1), Sonja Norveška, Sparadok, Sveta Ciril in Metod, Sveti Naum, Tamarugit, Tektonski jarek, Telerig, Tengri, Teodor Svetoslav, Teptalnik, Tervel, The Life of Mammals, The Living Planet, Tibet, Tigrasti komar, Tihi ocean, Tile, Tomb Raider, Topografija, Trajanova vrata, Travišče, Trdoživnjaki, Triacilglicerol, Trinaxodon, Tropska in subtropska travišča, savana in makija, Tundra, Ultramafična kamnina, Ushuaia, Velika geografska odkritja, Velike mačke, Viki Grošelj, Vineh, Vinogradništvo, Vinsonov masiv, Voda, Vostok (jezero), Vrbnice, Vulfila, Zahodna Antarktika, Zemeljsko površje, Zemlja, Zgodnji zemljevidi sveta, Zgodovina Antarktike, Zgodovina geografije, Zgodovina letalstva, .aq, 1 E13 m², 1. december, 12. november, 1901, 1908, 1959, 1983, 1985, 2002, 2003, 2006 v znanosti, 2012, 23. november, 28. november.