Kazalo
204 odnosi: Abell 1689, Absolutni izsev, Adaptivna optika, Akrecijski disk, Aktivno galaktično jedro, Albert Edward Whitford, Albert Marth, Allan Rex Sandage, Alphonse Louis Nicolas Borrelly, Ameriško astronomsko društvo, Amy Barger, Andreja Gomboc, Andromedina galaksija, Antiproton, Apophis (Zvezdna vrata), Apsidna točka, Asgardci, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Astronomski observatorij Beograd, Astronomsko telo, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Črvina, Édouard Jean-Marie Stephan, Bela luknja, Benjamin Markarjan, Blazar, Bolometer, Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, Camille Guillaume Bigourdan, Carl Keenan Seyfert, Charles Thomas Kowal, Christian Heinrich Friedrich Peters, Clyde William Tombaugh, Dogoni, Dopplerjev pojav, Edward Arthur Milne, Edwin Foster Coddington, Edwin Powell Hubble, Einsteinov križ, Einsteinov obroč, Einsteinove enačbe polja, Etude za klavir (Ligeti), Farscape, Ferdinand Magellan, Fermijev paradoks, Formaldehid, Francis Preserved Leavenworth, ... Razširi indeks (154 več) »
Abell 1689
Abell 1689 je jata galaksij v ozvezdju Device.
Poglej Galaksija in Abell 1689
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Galaksija in Absolutni izsev
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.
Poglej Galaksija in Adaptivna optika
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Poglej Galaksija in Akrecijski disk
Aktivno galaktično jedro
Aktivno galaktično jedro - AGJ (AGN – Active Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višji izsev v enem izmed območij elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde.
Poglej Galaksija in Aktivno galaktično jedro
Albert Edward Whitford
Albert Edward Whitford, ameriški fizik in astronom, * 22. oktober 1905, Milton, Wisconsin, ZDA, † 28. marec 2002, Madison, Wisconsin, ZDA.
Poglej Galaksija in Albert Edward Whitford
Albert Marth
Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Galaksija in Albert Marth
Allan Rex Sandage
Allan Rex Sandage, ameriški astronom in kozmolog, * 18. junij 1926, Iowa City, Iowa, ZDA, † 13. november 2010.
Poglej Galaksija in Allan Rex Sandage
Alphonse Louis Nicolas Borrelly
Alphonse Louis Nicolas Borrelly, francoski astronom, * 8. december 1842, Roquemaure, Francija, † 28. februar 1926.
Poglej Galaksija in Alphonse Louis Nicolas Borrelly
Ameriško astronomsko društvo
Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.
Poglej Galaksija in Ameriško astronomsko društvo
Amy Barger
Amy J. Barger, ameriška astronomka, * 18. januar 1971.
Poglej Galaksija in Amy Barger
Andreja Gomboc
Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.
Poglej Galaksija in Andreja Gomboc
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Galaksija in Andromedina galaksija
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Galaksija in Antiproton
Apophis (Zvezdna vrata)
Apophis je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.
Poglej Galaksija in Apophis (Zvezdna vrata)
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Galaksija in Apsidna točka
Asgardci
Asgardci so rasa nezemljanov, ki nastopajo v izmišljenem vesolju Zvezdnih vrat.
Poglej Galaksija in Asgardci
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Galaksija in Astrometrija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Galaksija in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Galaksija in Astronomija
Astronomski observatorij Beograd
četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.
Poglej Galaksija in Astronomski observatorij Beograd
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Galaksija in Astronomsko telo
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Galaksija in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Galaksija in Črna luknja
Črvina
Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.
Poglej Galaksija in Črvina
Édouard Jean-Marie Stephan
Édouard Jean-Marie Stephan, francoski astronom, * 31. avgust 1837, St Pezenne, † 31. december 1923.
Poglej Galaksija in Édouard Jean-Marie Stephan
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Galaksija in Bela luknja
Benjamin Markarjan
Benjamin »Benik« Jegiševič Markarjan, armenski astrofizik, * 19. november 1913, Šulaver, Tifliska gubernija, Ruski imperij (sedaj Šahumjan, Gruzija), † 29. september 1985, Erevan, Armenska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Armenija).
Poglej Galaksija in Benjamin Markarjan
Blazar
Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.
Poglej Galaksija in Blazar
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Poglej Galaksija in Bolometer
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik, * 14. februar 1904, Jekaterinoslav, Ruski imperij (danes Dnipro, Ukrajina), † 27. januar 1994, Moskva, Rusija.
Poglej Galaksija in Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Camille Guillaume Bigourdan
Camille Guillaume Bigourdan, francoski astronom, * 6. april 1851, Sistels, Tarn-et-Garonne, † 28. februar 1932, Pariz.
Poglej Galaksija in Camille Guillaume Bigourdan
Carl Keenan Seyfert
Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.
Poglej Galaksija in Carl Keenan Seyfert
Charles Thomas Kowal
Charles Thomas Kowal, ameriški astronom, * 8. november 1940, Buffalo, New York, Združene države Amerike, † 28. november 2011, Cinebar, Washington.
Poglej Galaksija in Charles Thomas Kowal
Christian Heinrich Friedrich Peters
Christian Heinrich Friedrich Peters, nemško-ameriški astronom, * 19. september 1813, Koldenbüttel, Schleswig-Holstein, Nemčija (tedaj del Danske), † 18. julij 1890, Clinton, New York, ZDA.
Poglej Galaksija in Christian Heinrich Friedrich Peters
Clyde William Tombaugh
Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Galaksija in Clyde William Tombaugh
Dogoni
Vas. Banani, tipična dogonska vas. Dogoni so etnična skupina, ki živi na območju osrednje planote države Mali, južno od reke Niger, blizu mesta Bandiagara v regiji Mopti.
Poglej Galaksija in Dogoni
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Galaksija in Dopplerjev pojav
Edward Arthur Milne
Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.
Poglej Galaksija in Edward Arthur Milne
Edwin Foster Coddington
Edwin Foster Coddington, ameriški astronom, * 24. junij 1870, okrožje Miami, Ohio, ZDA, † 21. december 1950, Columbus, Ohio, ZDA.
Poglej Galaksija in Edwin Foster Coddington
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Galaksija in Edwin Powell Hubble
Einsteinov križ
Posnetek Einsteinovega križa Einsteinov križ ali Q2237+030 ali QSO2237+0305 je slika kvazarja, ki jo povzroča gravitacijska leča, ki je nastala zaradi galaksije ZW 2237+030.
Poglej Galaksija in Einsteinov križ
Einsteinov obroč
Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.
Poglej Galaksija in Einsteinov obroč
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Galaksija in Einsteinove enačbe polja
Etude za klavir (Ligeti)
Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.
Poglej Galaksija in Etude za klavir (Ligeti)
Farscape
Farscape je avstralska znanstveno-fantastična televizijska serija, predstavi ameriškega astronavta, ki po nesreči potuje skozi črvino v oddaljen del galaksije.
Poglej Galaksija in Farscape
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Poglej Galaksija in Ferdinand Magellan
Fermijev paradoks
radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.
Poglej Galaksija in Fermijev paradoks
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Galaksija in Formaldehid
Francis Preserved Leavenworth
Francis Preserved Leavenworth, * 3. september 1858, Mount Vernon, Indiana, ZDA, † 12. november 1928.
Poglej Galaksija in Francis Preserved Leavenworth
Freimut Börngen
Freimut Börngen, nemški astronom, * 17. oktober 1930, Halle, Nemčija, † 19. junij 2021, Isserstedt, Nemčija.
Poglej Galaksija in Freimut Börngen
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Galaksija in Fritz Zwicky
Galaktična ravnina
Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.
Poglej Galaksija in Galaktična ravnina
Gérard Henri de Vaucouleurs
Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom, * 25. april 1918, Pariz, Francija, † 7. oktober 1995, Austin, Teksas, ZDA.
Poglej Galaksija in Gérard Henri de Vaucouleurs
Geoffrey Ronald Burbidge
Geoffrey Ronald Burbidge, angleško-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 24. september 1925, Chipping Norton, grofija Oxfordshire, Anglija, † 26. januar 2010, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Galaksija in Geoffrey Ronald Burbidge
George Ellery Hale
George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Galaksija in George Ellery Hale
George Lake
George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.
Poglej Galaksija in George Lake
George Mary Searle
George Mary Searle, ameriški astronom in duhovnik, * 27. junij 1839, London, Anglija, † 27. junij 1918.
Poglej Galaksija in George Mary Searle
George Ogden Abell
George Ogden Abell, ameriški astronom, * 1. marec 1927, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 7. oktober 1983, Encino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Galaksija in George Ogden Abell
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Galaksija in Gerard Peter Kuiper
GN-z11
GN-z11 je galaksija z velikim rdečim premikom odkrita v ozvezdju Velikega medveda in je trenutno najstarejša in najbolj oddaljena znana galaksija v opazljivem vesolju.
Poglej Galaksija in GN-z11
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Poglej Galaksija in Gravitacijska leča
Harlow Shapley
Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Galaksija in Harlow Shapley
Hator
V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.
Poglej Galaksija in Hator
Heber Doust Curtis
Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.
Poglej Galaksija in Heber Doust Curtis
Henrietta Swan Leavitt
Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Galaksija in Henrietta Swan Leavitt
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Galaksija in Hubblov zakon
Hubblova razvrstitev galaksij
Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.
Poglej Galaksija in Hubblova razvrstitev galaksij
IC 5370
IC 5370 je galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Galaksija in IC 5370
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Galaksija in Immanuel Kant
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Galaksija in Informacijski paradoks črnih lukenj
Interakcija (fizika)
Interakcija (soodvisnost) je osnovni fizikalni mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega.
Poglej Galaksija in Interakcija (fizika)
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Galaksija in Izbruh žarkov gama
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Galaksija in Izsev
James Edward Keeler
James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Poglej Galaksija in James Edward Keeler
Jan Kleyna
Jan Kleyna, britanski astronom.
Poglej Galaksija in Jan Kleyna
Jata
Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.
Poglej Galaksija in Jata
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Poglej Galaksija in Jata galaksij
Jata v Devici
Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly od Zemlje v ozvezdju Device.
Poglej Galaksija in Jata v Devici
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Galaksija in Johann Elert Bode
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Galaksija in John Archibald Wheeler
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej Galaksija in Katalog glavnih galaksij
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Galaksija in Kemija
Kit (ozvezdje)
Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.
Poglej Galaksija in Kit (ozvezdje)
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Galaksija in Klasična mehanika
Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.
Poglej Galaksija in Komet Hale-Bopp
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Galaksija in Konstanta fine strukture
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Galaksija in Kozmološka konstanta
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Galaksija in Kozmologija
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Galaksija in Krajevna skupina
Krokar (ozvezdje)
Krokar je majhno južno ozvezdje.
Poglej Galaksija in Krokar (ozvezdje)
Kuščarica (ozvezdje)
Kuščarica je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Galaksija in Kuščarica (ozvezdje)
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Galaksija in Kvantna gravitacija
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Galaksija in Kvazar
Lečasta galaksija
M84 Léčasta galaksíja je tip galaksije, ki v Hubblovi razvrstitvi galaksij predstavlja vmesno vrsto med eliptično in spiralno galaksijo.
Poglej Galaksija in Lečasta galaksija
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Galaksija in Lev (ozvezdje)
Lewis A. Swift
Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.
Poglej Galaksija in Lewis A. Swift
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej Galaksija in Logaritemska spirala
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Poglej Galaksija in Maarten Schmidt
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Galaksija in Machovsko načelo
Maffei 1
Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.
Poglej Galaksija in Maffei 1
Marc Aaronson
Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.
Poglej Galaksija in Marc Aaronson
Marino Fonović
Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).
Poglej Galaksija in Marino Fonović
Martin John Rees
Sir Martin John Rees, baron Rees Lodlowski, OM, Kt, PRS, angleški astrofizik, astronom in kozmolog, * 23. junij 1942, York, Anglija.
Poglej Galaksija in Martin John Rees
Maruša Bradač
Maruša Bradač, slovenska astrofizičarka, *9. januar 1978, Maribor.
Poglej Galaksija in Maruša Bradač
Medgalaktična zvezda
Na splošno velja, da je trk galaksij vir novih ''medgalaktičnih zvezd''. Medgalaktična zvezda ali tudi klateška zvezda je zvezda, ki gravitacijsko ni vezana na katero izmed galaksij.
Poglej Galaksija in Medgalaktična zvezda
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Galaksija in Mednarodna astronomska zveza
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Galaksija in Medzvezdna snov
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Galaksija in Meglica
Messier 110
Messier 110 (znana tudi kot M110 in NGC 205) je pritlikava eliptična galaksija, ki je satelit Andromedini galaksiji.
Poglej Galaksija in Messier 110
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Galaksija in Messierov katalog
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Galaksija in Metrika FLRW
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Galaksija in Michel Hénon
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Galaksija in Milijarda
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Galaksija in Molekularni oblak
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Poglej Galaksija in Načelo povprečnosti
Nadjata
Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).
Poglej Galaksija in Nadjata
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Galaksija in Nadorjakinja
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Galaksija in Narava
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Galaksija in NASA
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Galaksija in Nerešeni problemi v fiziki
NGC 2976
NGC 2976 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.
Poglej Galaksija in NGC 2976
NGC 4013
NGC 4013 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.
Poglej Galaksija in NGC 4013
NGC 7010
NGC 7010 je masivna eliptična galaksija na razdalji približno 365 milijonov svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Vodnarja.
Poglej Galaksija in NGC 7010
NGC 891
NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.
Poglej Galaksija in NGC 891
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Poglej Galaksija in Novi splošni katalog
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Galaksija in Območje H II
Obročasta galaksija
Hoagovo telo Vozno kolo Galaksija NGC 1365 Obročasta galaksija je galaksija, ki po obliki spominja na obroč.
Poglej Galaksija in Obročasta galaksija
Odprta zvezdna kopica
Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.
Poglej Galaksija in Odprta zvezdna kopica
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Galaksija in Olbersov paradoks
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Galaksija in Osnovna sila
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Galaksija in Parsek
Patrick Moore
Sir Patrick Moore, CBE, FRS, angleški ljubiteljski astronom in televizijski voditelj, * 4. marec 1923, Pinner, grofija Middlesex, Anglija, † 9. december 2012, Selsey, West Sussex, Anglija.
Poglej Galaksija in Patrick Moore
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Galaksija in Peta sila
PGC 13
PGC 13 je galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Galaksija in PGC 13
PGC 212475
PGC 212475 je galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Galaksija in PGC 212475
PGC 8
PGC 8 je galaksija v ozvezdju Oktanta.
Poglej Galaksija in PGC 8
PGC 9
PGC 9 je galaksija v ozvezdju Oktanta.
Poglej Galaksija in PGC 9
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Galaksija in Planetarna meglica
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Galaksija in Poimenovanje astronomskih teles
Polje
Polje je lahko.
Poglej Galaksija in Polje
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Galaksija in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Galaksija in Prasevanje
Pritlikava galaksija
ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.
Poglej Galaksija in Pritlikava galaksija
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Poglej Galaksija in Problem obzorja
Protogalaksija
Protogalaksíja je ogromen oblak prahu in plina, najbolj zgoščen okoli jedra.
Poglej Galaksija in Protogalaksija
Razvrstitev galaksij
Razvrstitev galaksij je razvrstitev galaksij v skupine glede na njihove sorodne vidne značilnosti.
Poglej Galaksija in Razvrstitev galaksij
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Poglej Galaksija in Rdeči premik
Richard Martin West
Richard Martin West, danski astronom, * 1941.
Poglej Galaksija in Richard Martin West
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Galaksija in Richard Phillips Feynman
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Galaksija in Rimska cesta (galaksija)
Robert Henry Dicke
Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Galaksija in Robert Henry Dicke
Ronald Buta
Ronald J. Buta, ameriški astronom, * 1952.
Poglej Galaksija in Ronald Buta
Sekstant (ozvezdje)
Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.
Poglej Galaksija in Sekstant (ozvezdje)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Galaksija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam galaksij
Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.
Poglej Galaksija in Seznam galaksij
Seznam Messierovih teles
Messierov katalog obsega 110 najsvetlejših nebesnih teles.
Poglej Galaksija in Seznam Messierovih teles
Seznam teles NGC (1–1000)
To je seznam teles NGC 1–1000 iz Novega splošnega kataloga (NGC).
Poglej Galaksija in Seznam teles NGC (1–1000)
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Poglej Galaksija in Skalirni faktor (kozmologija)
Skupina galaksij
zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.
Poglej Galaksija in Skupina galaksij
Sloanova velika stena
Sloanova vélika stena (ali Sloanov véliki zid) je velikanska skupina ali stena galaksij (galaktična nit), ki je največja znana struktura v Vesolju.
Poglej Galaksija in Sloanova velika stena
SN 2006gy
Rentgenskega observatorija Chandra. Galaktično jedro je spodaj levo, supernova pa desno zgoraj. Domišljijska upodobitev eksplozije SN 2006gy je supernova (včasih obravnavana kot hipernova), odkrita okoli 18. septembra 2006.
Poglej Galaksija in SN 2006gy
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Galaksija in Sončeva masa
Spiralna galaksija s prečko
Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.
Poglej Galaksija in Spiralna galaksija s prečko
Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic
Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic (izvirno; okrajšava GC) je astronomski katalog meglic in zvezdnih kopic, ki ga je leta 1864 objavil John Herschel.
Poglej Galaksija in Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Galaksija in Spremenljivka (zvezda)
Srednje težka črna luknja
Srednje težke črne luknje so verjetno posledica trkov zvezd.
Poglej Galaksija in Srednje težka črna luknja
Starodavni
Starodavni so ena izmed ras v izmišljenem svetu serije Zvezdna vrata.
Poglej Galaksija in Starodavni
Stephanov kvintet
Stephanov kvintet v ozvezdju Pegaza je vidni skupek petih galaksij, od katerih jih štiri tvori prvo odkrito strnjeno galaktično skupino.
Poglej Galaksija in Stephanov kvintet
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Galaksija in Supermasivna črna luknja
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Galaksija in Svetlobno leto
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Galaksija in Taksonomija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Galaksija in Temna snov
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Poglej Galaksija in Teorija mirujočega stanja
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Galaksija in Teorija superstrun
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Poglej Galaksija in Trojni alfa proces
Uroš Seljak
Uroš Seljak, slovenski kozmolog in fizik, * 13. maj Nova Gorica.
Poglej Galaksija in Uroš Seljak
Velika zajeda
Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.
Poglej Galaksija in Velika zajeda
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Galaksija in Veliki Atraktor
Vera Cooper Rubin
Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Galaksija in Vera Cooper Rubin
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Galaksija in Vesolje
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Poglej Galaksija in Vesoljski observatorij
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Galaksija in Vesoljski teleskop Hubble
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Galaksija in Vesto Melvin Slipher
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Galaksija in Vezavna energija
Viktor Amazaspovič Ambarcumjan
Ambarcumjanova starša Ambarcumjanov muzej v Bjurakanu Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, armenski astronom in astrofizik, * 18. september (5. september, ruski koledar) 1908, Tbilisi (Tiflis), Gruzija, † 12. avgust 1996, Bjurakanski astrofizikalni observatorij, gora Aragac (Aragatz) pri Erevanu, Armenija.
Poglej Galaksija in Viktor Amazaspovič Ambarcumjan
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Galaksija in Virialni izrek
Vodna kača (ozvezdje)
Vodna kača ali latinsko Hydra je največje ozvezdje po površini (1303 kvadratnih stopinj) po razkosanju Ladje Argo na tri dele in tudi eno najdaljših (razteza se od Raka in Malega psa do Tehtnice).
Poglej Galaksija in Vodna kača (ozvezdje)
Vojna zvezd
Logo Vojna zvezd (v izvirniku) je ameriška znanstvenofantastična medijska franšiza, ki jo je ustvaril ameriški filmski režiser in producent George Lucas in je v lasti njegovega nekdanjega produkcijskega podjetja Lucasfilm, zdaj podružnice Walt Disney Studios.
Poglej Galaksija in Vojna zvezd
Vrtinec (galaksija)
Hubblovim vesoljskim daljnogledom Galaksija Vrtinec (M 51, NGC 5194, NGC 5159) je galaktični par sestavljen iz večje spiralne in manše nepravilne galaksije.
Poglej Galaksija in Vrtinec (galaksija)
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Poglej Galaksija in Walter Baade
Willem de Sitter
Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.
Poglej Galaksija in Willem de Sitter
William Huggins
Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.
Poglej Galaksija in William Huggins
William Parsons Rosse
William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.
Poglej Galaksija in William Parsons Rosse
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Galaksija in Wolf-Rayetova zvezda
Wraith (Zvezdna vrata)
Wraith (slovensko »besi«, »prikazni«) so ena izmed ras v znanstvenofantastični seriji Zvezdna vrata: Atlantida.
Poglej Galaksija in Wraith (Zvezdna vrata)
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Galaksija in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Galaksija in Zvezda orjakinja
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Poglej Galaksija in Zvezdna črna luknja
Zvezdna kopica
Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.
Poglej Galaksija in Zvezdna kopica
Zvezdna vrata SG-1
Zvezdna vrata SG-1 (Stargate SG1) je znanstvenofantastična nanizanka, ki temelji na ZF filmu Zvezdna vrata (Stargate) iz leta 1994, ki je nastala zaradi pozitivnega odziva na film.
Poglej Galaksija in Zvezdna vrata SG-1
Zvezdna vrata: Atlantida
Zvezdna vrata: Atlantida (izvirno angleško Stargate Atlantis) je spin-off znanstvenofantastične serije Zvezdna vrata SG-1.
Poglej Galaksija in Zvezdna vrata: Atlantida
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Galaksija in 1924
Prav tako znan kot Meglenica, Osvetje.
, Freimut Börngen, Fritz Zwicky, Galaktična ravnina, Gérard Henri de Vaucouleurs, Geoffrey Ronald Burbidge, George Ellery Hale, George Lake, George Mary Searle, George Ogden Abell, Gerard Peter Kuiper, GN-z11, Gravitacijska leča, Harlow Shapley, Hator, Heber Doust Curtis, Henrietta Swan Leavitt, Hubblov zakon, Hubblova razvrstitev galaksij, IC 5370, Immanuel Kant, Informacijski paradoks črnih lukenj, Interakcija (fizika), Izbruh žarkov gama, Izsev, James Edward Keeler, Jan Kleyna, Jata, Jata galaksij, Jata v Devici, Johann Elert Bode, John Archibald Wheeler, Katalog glavnih galaksij, Kemija, Kit (ozvezdje), Klasična mehanika, Komet Hale-Bopp, Konstanta fine strukture, Kozmološka konstanta, Kozmologija, Krajevna skupina, Krokar (ozvezdje), Kuščarica (ozvezdje), Kvantna gravitacija, Kvazar, Lečasta galaksija, Lev (ozvezdje), Lewis A. Swift, Logaritemska spirala, Maarten Schmidt, Machovsko načelo, Maffei 1, Marc Aaronson, Marino Fonović, Martin John Rees, Maruša Bradač, Medgalaktična zvezda, Mednarodna astronomska zveza, Medzvezdna snov, Meglica, Messier 110, Messierov katalog, Metrika FLRW, Michel Hénon, Milijarda, Molekularni oblak, Načelo povprečnosti, Nadjata, Nadorjakinja, Narava, NASA, Nerešeni problemi v fiziki, NGC 2976, NGC 4013, NGC 7010, NGC 891, Novi splošni katalog, Območje H II, Obročasta galaksija, Odprta zvezdna kopica, Olbersov paradoks, Osnovna sila, Parsek, Patrick Moore, Peta sila, PGC 13, PGC 212475, PGC 8, PGC 9, Planetarna meglica, Poimenovanje astronomskih teles, Polje, Prapok, Prasevanje, Pritlikava galaksija, Problem obzorja, Protogalaksija, Razvrstitev galaksij, Rdeči premik, Richard Martin West, Richard Phillips Feynman, Rimska cesta (galaksija), Robert Henry Dicke, Ronald Buta, Sekstant (ozvezdje), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam galaksij, Seznam Messierovih teles, Seznam teles NGC (1–1000), Skalirni faktor (kozmologija), Skupina galaksij, Sloanova velika stena, SN 2006gy, Sončeva masa, Spiralna galaksija s prečko, Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic, Spremenljivka (zvezda), Srednje težka črna luknja, Starodavni, Stephanov kvintet, Supermasivna črna luknja, Svetlobno leto, Taksonomija, Temna snov, Teorija mirujočega stanja, Teorija superstrun, Trojni alfa proces, Uroš Seljak, Velika zajeda, Veliki Atraktor, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesoljski observatorij, Vesoljski teleskop Hubble, Vesto Melvin Slipher, Vezavna energija, Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, Virialni izrek, Vodna kača (ozvezdje), Vojna zvezd, Vrtinec (galaksija), Walter Baade, Willem de Sitter, William Huggins, William Parsons Rosse, Wolf-Rayetova zvezda, Wraith (Zvezdna vrata), Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezdna črna luknja, Zvezdna kopica, Zvezdna vrata SG-1, Zvezdna vrata: Atlantida, 1924.