Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Solarna konstanta

Index Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Apsidna točka, Astronomska enota, Cerera (pritlikavi planet), Charles Greeley Abbot, Elektromagnetno valovanje, Elipsa, Erida (pritlikavi planet), Gostota svetlobnega toka, Izsev, Jupiter, Kalifornija, Mars, Merkur, Nadmorska višina, Neptun, Odsončje, Ozračje, Planet, Pluton, Površina, Razdalja, Samuel Pierpont Langley, Satelit, Saturn, Sevanje, Skalno gorovje, Sončna energija, Sonce, Srednja vrednost, Svetloba, Svetlobni tok, Uran (planet), Venera, Vidni spekter, Zemlja.

  2. Fotovoltaika
  3. Radiometrija

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Solarna konstanta in Apsidna točka

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Solarna konstanta in Astronomska enota

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Solarna konstanta in Cerera (pritlikavi planet)

Charles Greeley Abbot

Charles Greeley Abbot, ameriški astrofizik in astronom, * 31. maj 1872, Wilton, New Hampshire, ZDA, † 17. december 1973, Riverdale, Maryland, ZDA.

Poglej Solarna konstanta in Charles Greeley Abbot

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Solarna konstanta in Elektromagnetno valovanje

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Poglej Solarna konstanta in Elipsa

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.

Poglej Solarna konstanta in Erida (pritlikavi planet)

Gostota svetlobnega toka

Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.

Poglej Solarna konstanta in Gostota svetlobnega toka

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Poglej Solarna konstanta in Izsev

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Solarna konstanta in Jupiter

Kalifornija

Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Poglej Solarna konstanta in Kalifornija

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Solarna konstanta in Mars

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Solarna konstanta in Merkur

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Poglej Solarna konstanta in Nadmorska višina

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Solarna konstanta in Neptun

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Poglej Solarna konstanta in Odsončje

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Solarna konstanta in Ozračje

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Solarna konstanta in Planet

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Solarna konstanta in Pluton

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Solarna konstanta in Površina

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Solarna konstanta in Razdalja

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Solarna konstanta in Samuel Pierpont Langley

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Poglej Solarna konstanta in Satelit

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Solarna konstanta in Saturn

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Poglej Solarna konstanta in Sevanje

Skalno gorovje

Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.

Poglej Solarna konstanta in Skalno gorovje

Sončna energija

Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.

Poglej Solarna konstanta in Sončna energija

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Solarna konstanta in Sonce

Srednja vrednost

Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.

Poglej Solarna konstanta in Srednja vrednost

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Solarna konstanta in Svetloba

Svetlobni tok

Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.

Poglej Solarna konstanta in Svetlobni tok

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Solarna konstanta in Uran (planet)

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Solarna konstanta in Venera

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Poglej Solarna konstanta in Vidni spekter

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Solarna konstanta in Zemlja

Glej tudi

Fotovoltaika

Radiometrija

Prav tako znan kot Sončna konstanta.