Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

De architectura

Index De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

Kazalo

  1. 65 odnosi: Albert Veliki, Andrea Palladio, Arhimed, Arhimedov vijak, Arhitekt, Arhitektura, Aristotel, Astrologija, Astronomija, Balista, Batna črpalka, Bazilika svetega Lovrenca, Firence, Beton, Cement, Dioklecijanove terme, Efez, Filippo Brunelleschi, Fokaja, Francesco Petrarca, Gaj Avgust Oktavijan, Geodezija, Geometrija, Giovanni Boccaccio, Grezilo, Hermann von Reichenau, Heron, Hipokavst, Hugo Svetoviktorski, Inigo Jones, Kaldarij, Karakalove terme, Karel Veliki, Karija, Katapult, Kolofon, Ktezibij, Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Matematika, Medicina, Milet, Mitilena, Naravoslovje, Oblegovalna naprava, Parni stroj, Platon, Pont du Gard, Priena, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesansa, ... Razširi indeks (15 več) »

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Poglej De architectura in Albert Veliki

Andrea Palladio

Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.

Poglej De architectura in Andrea Palladio

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej De architectura in Arhimed

Arhimedov vijak

Arhimedov vijak je naprava, ki jo uporabljamo za pretakanje vode iz nižje ležečih voda (rek, jezer, morij itd.) v namakalne sisteme.

Poglej De architectura in Arhimedov vijak

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Poglej De architectura in Arhitekt

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Poglej De architectura in Arhitektura

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej De architectura in Aristotel

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Poglej De architectura in Astrologija

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej De architectura in Astronomija

Balista

Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.

Poglej De architectura in Balista

Batna črpalka

Primer batne črpalke Batna črpalka spada med najstarejše delovne stroje, saj je znana že več kot 2000 let.

Poglej De architectura in Batna črpalka

Bazilika svetega Lovrenca, Firence

Bazilika San Lorenzo v Firencah je znana po svoji čisti renesančni notranjosti in po kapelah, v katerih so pokopani člani družine Medičejcev.

Poglej De architectura in Bazilika svetega Lovrenca, Firence

Beton

Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.

Poglej De architectura in Beton

Cement

Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.

Poglej De architectura in Cement

Dioklecijanove terme

Dioklecijanove terme so bile javno kopališče v starem Rimu, v današnji Italiji.

Poglej De architectura in Dioklecijanove terme

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Poglej De architectura in Efez

Filippo Brunelleschi

Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.

Poglej De architectura in Filippo Brunelleschi

Fokaja

Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej De architectura in Fokaja

Francesco Petrarca

Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.

Poglej De architectura in Francesco Petrarca

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej De architectura in Gaj Avgust Oktavijan

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Poglej De architectura in Geodezija

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej De architectura in Geometrija

Giovanni Boccaccio

Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.

Poglej De architectura in Giovanni Boccaccio

Grezilo

Utež grezila Grezilo je merilna priprava za ugotavljanje navpičnosti predmetov.

Poglej De architectura in Grezilo

Hermann von Reichenau

Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.

Poglej De architectura in Hermann von Reichenau

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej De architectura in Heron

Hipokavst

Emonski hiši v arheološkem parku Mirje št. 4., Ljubljana, Slovenija Hipokavst (latinsko hypocaustum) je sistem centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom, ki kroži pod tlemi prostora in/ali po ceveh v zidovih prostora.

Poglej De architectura in Hipokavst

Hugo Svetoviktorski

Hugo Svetoviktorski, nemški avguštinski menih, teolog, filozof, pedagog in mistik, opat samostana Svetega Viktorja v Parizu * ok.

Poglej De architectura in Hugo Svetoviktorski

Inigo Jones

Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.

Poglej De architectura in Inigo Jones

Kaldarij

Kaldarij rimskega kopališča v Bathu, Anglija; tla kaldarija so bila odstranjena, da bi se videl prostor, po katerem je krožil vroč zrak in ogreval tla Kaldarij (latinsko caldarium, calidarium, cella caldaria ali cella coctilium) je bil prostor z vgreznjenim bazenom v sklopu rimskega kopališča.

Poglej De architectura in Kaldarij

Karakalove terme

Karakalove terme (italijansko Terme di Caracalla) v Rimu, Italija, so bile druge največje mestno kopališče ali terme v Rimu,, ki so bile verjetno zgrajene med leti 212 (ali 211) in 216/217, v času vladavine cesarja Septimija Severa in Karakale.

Poglej De architectura in Karakalove terme

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej De architectura in Karel Veliki

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej De architectura in Karija

Katapult

Katapult je lahko.

Poglej De architectura in Katapult

Kolofon

Kolofon (grško; Kolofón) je bilo mesto v antični maloazijski pokrajini Lidiji.

Poglej De architectura in Kolofon

Ktezibij

Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej De architectura in Ktezibij

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Poglej De architectura in Leon Battista Alberti

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej De architectura in Leonardo da Vinci

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej De architectura in Matematika

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej De architectura in Medicina

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Poglej De architectura in Milet

Mitilena

Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.

Poglej De architectura in Mitilena

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej De architectura in Naravoslovje

Oblegovalna naprava

Oblegovalna naprava je naprava / stroj, ki je zasnovana za razbijanje ali obhod težkih grajskih vrat, debelega mestnega obzidja in drugih fortifikacij med obleganjem v spopadih.

Poglej De architectura in Oblegovalna naprava

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Poglej De architectura in Parni stroj

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej De architectura in Platon

Pont du Gard

Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes).

Poglej De architectura in Pont du Gard

Priena

Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.

Poglej De architectura in Priena

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej De architectura in Renesančna arhitektura v Italiji

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej De architectura in Renesansa

Samos

Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.

Poglej De architectura in Samos

Samostan Sankt Gallen

Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.

Poglej De architectura in Samostan Sankt Gallen

Skriptorij

Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.

Poglej De architectura in Skriptorij

Smirna

Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.

Poglej De architectura in Smirna

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Poglej De architectura in Sončna ura

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej De architectura in Svinec

Tabula Peutingeriana

dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.

Poglej De architectura in Tabula Peutingeriana

Teos

Džedhor, bolj znan kot Teos (starogrško, Téos) je bil faraon Starega Egipta iz 30.

Poglej De architectura in Teos

Tepidarij

Tepidarij pompejskih term Lawrence Alma-Tadema (1881): ''Tepidarium'' Tepidarij (latinsko tepidarium) je bila topla kopalnica rimskih kopališč, ogrevana s talnim in stenskim gretjem (hipokavst).

Poglej De architectura in Tepidarij

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Poglej De architectura in Tomaž Akvinski

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej De architectura in Umetnost

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Poglej De architectura in Vitruvij

Vitruvijev človek

Vitruvijev človek Vitruvijev človek (italijansko: Le proporzioni del corpo umano secondo Vitruvio, kar je prevedeno kot Razmerja človeškega telesa po Vitruviju) ali enostavno L'Uomo Vitruviano je risba italijanskega polihistorja Leonarda Da Vincija okrog leta 1490.

Poglej De architectura in Vitruvijev človek

Vodna ura

Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.

Poglej De architectura in Vodna ura

Vodni mlin

Vodni mlin je mlin, ki za pogon mehanizma uporablja vodo.

Poglej De architectura in Vodni mlin

, Samos, Samostan Sankt Gallen, Skriptorij, Smirna, Sončna ura, Svinec, Tabula Peutingeriana, Teos, Tepidarij, Tomaž Akvinski, Umetnost, Vitruvij, Vitruvijev človek, Vodna ura, Vodni mlin.