Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Aryabhata I., Efemeridni čas, Ekliptika, Foucaultovo nihalo, Gaussova gravitacijska konstanta, Gravitacijska konstanta, Kulminacija, Mednarodna poldnevniška konferenca, Merkur, Sekunda, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Siderski čas, Siderski dan, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sončev čas, Univerzalni čas, Ura.
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Novo!!: Sončev dan in Aryabhata I. · Poglej več »
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Novo!!: Sončev dan in Efemeridni čas · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Sončev dan in Ekliptika · Poglej več »
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Novo!!: Sončev dan in Foucaultovo nihalo · Poglej več »
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Novo!!: Sončev dan in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Sončev dan in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Kulminacija
Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.
Novo!!: Sončev dan in Kulminacija · Poglej več »
Mednarodna poldnevniška konferenca
Mednarodna poldnevniška konferenca je bila strokovno srečanje, na katerem so delegati iz več držav razpravljali o določitvi ničelnega poldnevnika.
Novo!!: Sončev dan in Mednarodna poldnevniška konferenca · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Sončev dan in Merkur · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Sončev dan in Sekunda · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Sončev dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Sončev dan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.
Novo!!: Sončev dan in Siderski čas · Poglej več »
Siderski dan
nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.
Novo!!: Sončev dan in Siderski dan · Poglej več »
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Novo!!: Sončev dan in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) · Poglej več »
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Novo!!: Sončev dan in Sončev čas · Poglej več »
Univerzalni čas
Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.
Novo!!: Sončev dan in Univerzalni čas · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: Sončev dan in Ura · Poglej več »
