Kazalo
72 odnosi: Aditon, Aha, Anat, Ank, Apep, Astarta, Atena, Šesta egipčanska dinastija, Šestindvajseta egipčanska dinastija, Četrta egipčanska dinastija, Džoser, Džoserjeva piramida, Dešret, Delta Nila, Demotska pisava, Diana, Diorit, Druga egipčanska dinastija, Duamutef, Esna, Gornji Egipt, Grčija, Grščina, Herodot, Hnum, Hor, Horovi sinovi, Jezus Kristus, Kanopski vrči, Koptščina, Krščanstvo, Krokodili, Libija, London, Luksor, Mehetveret, Memfis, Egipt, Neolitik, Ninečer, Novo egipčansko kraljestvo, Nun, Nut, Ostriži, Pariz, Partenogeneza, Piramidna besedila, Platon, Popkovnica, Prepiri Hora in Seta, Prokl, ... Razširi indeks (22 več) »
Aditon
Aditon (grško Άδυτον ali latinsko adytum) je omejeno območje v celi grškega ali rimskega templja.
Poglej Neit in Aditon
Aha
Aha ali Hor Aha je bil po mnenju nekaterih egiptologov drugi kralj iz Prve dinastije, drugi pa menijo, da je bil prvi in da je istoveten z Menesom.
Poglej Neit in Aha
Anat
Anat (hebrejsko עֲנָת, ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.
Poglej Neit in Anat
Ank
Ank (egiptovsko: IPA:; U + 2625 ☥ ali U + 132F9 𓋹) pomeni dih življenja, ključ Nila ali crux ansata (latinsko »križ z ročajem«).
Poglej Neit in Ank
Apep
Apep, Apepi ali Aapep (starogrško, Apofis) je bil egipčansko božanstvo, ki je simboliziralo kaos (egipčansko ı͗zft) in bilo kot tako nasprotje svetlobe in boginje Maat (red/resnica).
Poglej Neit in Apep
Astarta
Kip Astarte Astarta, (feničansko Aštart, hebrejsko Aštorth, armensko Atar) je v zahodno semitski mitologiji velika boginja in boginja plodnosti zahodno-semitskih narodov.
Poglej Neit in Astarta
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Neit in Atena
Šesta egipčanska dinastija
Inijev grobni relief Šesta dinastija egipčanskih faraonov je za Tretjo, Četrto in Peto dinastijo kot zadnja vladala v Starem egipčanskem kraljestvu.
Poglej Neit in Šesta egipčanska dinastija
Šestindvajseta egipčanska dinastija
Šestindvajseta egipčanska dinnastija je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v Starem Egiptu.
Poglej Neit in Šestindvajseta egipčanska dinastija
Četrta egipčanska dinastija
Kamna iz Palerma, na katerem je opis prihoda ladij med Sneferujevo vladavino, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London Četrta egipčanska dinastija je vladala od okoli 2613 do 2494 pr.
Poglej Neit in Četrta egipčanska dinastija
Džoser
Džoser, egipčanski faraon (2778 pr. n. št.) Džoser je starodaven egipčanski kralj (faraon) 3.
Poglej Neit in Džoser
Džoserjeva piramida
Džoserjeva piramida ali stopničasta piramida (kbhw-ntrw v egipčanskem jeziku) je arheološka ostalina v nekropoli v Sakari v Egiptu, severozahodno od mesta Memfis.
Poglej Neit in Džoserjeva piramida
Dešret
Spodnjega Egipta Dešret je bilo uradno staroegipčansko ime rdeče krone Spodnjega Egipta in puščave Rdeča dežela na obeh straneh Kemeta – rodovitne Črne dežele na bregovih Nila.
Poglej Neit in Dešret
Delta Nila
Delta Nila (arabsko: دلتا النيل Delta n-Nīl ali preprosto الدلتا ed-Delta) je rečna delta v severnem Egiptu (Spodnji Egipt), kjer se reka Nil razveja in odteče v Sredozemsko morje.
Poglej Neit in Delta Nila
Demotska pisava
Demotska pisava (iz starogrškega: dēmotikós – ljudski) je bila staroegipčanska pisava.
Poglej Neit in Demotska pisava
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Poglej Neit in Diana
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Neit in Diorit
Druga egipčanska dinastija
Seznam vladarjev iz Druge dinastije Druga egipčanska dinastija, ki je vladala od okoli 2890 pr.
Poglej Neit in Druga egipčanska dinastija
Duamutef
Duamutef ali Tuamutef je bil v staroegipčanski mitologiji eden od štirih Horovih sinov in zaščitnik kanopskih vrčev.
Poglej Neit in Duamutef
Esna
Esna (egipčanska arabščina إسنا IPA:, staroegipčansko: jwny.t ali tꜣ-snt; koptsko ⲥⲛⲏ Snē od tꜣ-snt; grški kojne Λατόπολις Latópolis ali πόλις Λάτων (Pólis Látōn) ali Λάττων (Lattōn); latinsko Lato) je mesto v Egiptu.
Poglej Neit in Esna
Gornji Egipt
Gornji Egipt (skrajšano, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Poglej Neit in Gornji Egipt
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Neit in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Neit in Grščina
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Neit in Herodot
Hnum
Hnum ali Hnemu je bil eden od najzgodnejših egipčanskih božanstev, prvotno bog izvira Nila.
Poglej Neit in Hnum
Hor
Hor ali Horus je bil eden od najpomembnejših bogov Starega Egipta.
Poglej Neit in Hor
Horovi sinovi
Hapi in Kebehsenuf Šestindvajsete egipčanske dinastije, na kateri je pokojnica moli k Ozirisu, za njo pa stojijo Horovi sinovi; Arheološki muzej Bologne, Italija Horovi sinovi so bili skupina štirih staroegipčanskih božanstev, poosebljenje štirih kanopskih vrčev, priloženih mumificiranim telesom.
Poglej Neit in Horovi sinovi
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Neit in Jezus Kristus
Kanopski vrči
Kanopski vrči Neshons, žene Pinedžema II. (okoli 990-969 pr. n. št.), izdelani iz kalcita in pokriti s pobarvanimi lesenimi pokrovi; Britanski muzej, London Kanopski vrči so bile posode, v katere so stari Egipčani med mumificiranjem trupel shranjevali pokojnikove notranje organe, da bi se ohranili za njegovo posmrtno življenje.
Poglej Neit in Kanopski vrči
Koptščina
Koptski jezik ali koptščina je jezik egiptovskih kristjanov Koptov, potomcev starih Egipčanov.
Poglej Neit in Koptščina
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Neit in Krščanstvo
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Poglej Neit in Krokodili
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Neit in Libija
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Neit in London
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Poglej Neit in Luksor
Mehetveret
| Ime.
Poglej Neit in Mehetveret
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Neit in Memfis, Egipt
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Neit in Neolitik
Ninečer
Ninečer, znan tudi kot Banečer, je Horovo ime tretjega kralja Druge egipčanske dinastije.
Poglej Neit in Ninečer
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Neit in Novo egipčansko kraljestvo
Nun
Nun je reka v Nigeriji, ki nastane potem, ko se reka Niger razcepi v dva kraka: v Nun in Forcados.
Poglej Neit in Nun
Nut
Nut ali Nuit (egipčansko Nwt) je bila egipčanska boginja neba, Gebova žena in Šujeva hčerka.
Poglej Neit in Nut
Ostriži
Ostriži (latinsko Percoidei) so družina rib, ki avtohtono poseljujejo le severno poloblo, naseljujejo pa vode Evrope, severne Azije in Severne Amerike.
Poglej Neit in Ostriži
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Neit in Pariz
Partenogeneza
ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.
Poglej Neit in Partenogeneza
Piramidna besedila
Piramidno besedilo v piramidi faraona Unasa Piramidna besedila so zbirka staroegipčanskih verskih besedil iz obdobja Starega kraljestva.
Poglej Neit in Piramidna besedila
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Neit in Platon
Popkovnica
Popkovnica pri tri minute starem novoroječku. Popkôvnica (ali pópkovnica, lat. chorda umbilicalis, funiculus umbilicalis ali funis) je vrvi podobna tvorba z dvema arterijama in veno, ki povezuje plod s posteljico.
Poglej Neit in Popkovnica
Prepiri Hora in Seta
Rokopis ''Prepiri Hora in Seta'' v hieratski pisavi v Knjižnici Chesterja Beattyja v Dublinu Prepiri Hora in Seta so mitska pripoved iz Dvajsete egipčanske dinastije, odkrita na prvih šestnajstih straneh Papirusa Chesterja Beattyja.
Poglej Neit in Prepiri Hora in Seta
Prokl
Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.
Poglej Neit in Prokl
Prva egipčanska dinastija
Prva dinastija vladarjev Starega Egipta zajema prvi niz egipčanskih kraljev, ki so vladali po domnevno Narmerjevi združitvi Gornjega in Spodnjega Egipta.
Poglej Neit in Prva egipčanska dinastija
Pta
Pta (tudi Ptah) je v staroegipčanski mitologiji stvarnik sveta, zaščitnik umetnikov in rokodelcev ter bog mesta Memfis, južno od sodobnega Kaira, ki je bil precej časa tudi kraljeva rezidenca.
Poglej Neit in Pta
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Neit in Ra (mitologija)
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Neit in Sais
Sakara
Sakara (arabsko سقارة) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.
Poglej Neit in Sakara
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Neit in Semiti
Serket
Serket, Selket ali Selcis, je bila v egipčanski mitologiji boginja plodnosti, narave, živali, medicine, magije in zdravljenja strupenih ugrizov in pikov in prvotno pobóžen škorpijon.
Poglej Neit in Serket
Set
Set upodobljen na steni grobnice faraona Tutmozisa III. Set je v staroegipčanski mitologiji bog vojne in teme.
Poglej Neit in Set
Sobek
Sobek, tudi Sebek, Sohet, Sobk in Sobki (grško Sohos, latinsko Suhus) je bil staroegipčanski bog z zapleteno in spremenljivo naravo.
Poglej Neit in Sobek
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Neit in Spodnji Egipt
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Neit in Srednje egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Neit in Staro egipčansko kraljestvo
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Neit in Sveto pismo
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Neit in Tebe, Egipt
Trebuh
Trebuh (latinsko abdomen) predstavlja predel telesa med prsnim košem in medenico pri ljudeh in drugih vretenčarjih.
Poglej Neit in Trebuh
Tretja egipčanska dinastija
Sakari Tretja dinastija Starega Egipta je bila hkrati prva dinastija Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Neit in Tretja egipčanska dinastija
Tutankamon
Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.
Poglej Neit in Tutankamon
Tutu (mitologija)
Tutu (staroegipčansko twtw, slovensko slika, podoba, grško Tithoes) je bil egipčanski bog, ki so ga v poznem obdobju častili preprosti ljudje v celem Egiptu.
Poglej Neit in Tutu (mitologija)
Ureus
Tutankamonova zlata posmrtna maska s kobro (boginja Vadžet) in egiptovskim jastrebom (boginja Nekbet), ki simbolizirata združitev Spodnjega in Gornjega Egipta Ureus (iz egipčanskega jʿr.t, iaret, prežeča kobra, preko grškega, ouraîos, na (svojem) repu)1.
Poglej Neit in Ureus
Vadžet
Vadžet ali Uadžet (egipčansko wꜢḏyt Zelena (gospa), aleksandrijsko grško Uto ali Buto) je bila prvotno lokalna boginja mesta Dep, ki je kasneje postalo del mesta Per-Vadžet (Vadžetina hiša).
Poglej Neit in Vadžet
Vepvavet
Vepvavet (egipčansko wp-w3w.t) Upuaut ali Ophois je bil v pozni staroegipčanski mitologiji prvotno bog vojne.
Poglej Neit in Vepvavet
Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)
Arhaično ali zgodnje dinastično obdobje Egipta je bilo obdobje, ki je sledilo združitvi Gornjega in Spodnjega Egipta okoli leta 3100 pr.
Poglej Neit in Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)
Prav tako znan kot Neith.