Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Antisemitizem

Index Antisemitizem

Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Adolf Hitler, Antropologija, Banka, Bizantinsko cesarstvo, Genocid, Holokavst, Ideologija, Islam, Izrael, Jezus Kristus, Judje, Justinijan II., Krščanstvo, Moda, Nacionalsocializem, Pogrom, Pojav, Rasa, Razsvetljenstvo, Religija, Srednji vek, Teorija zarote, Trulanska sinoda, Vladar, 19. stoletje.

  2. Rasizem

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Antisemitizem in Adolf Hitler

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Poglej Antisemitizem in Antropologija

Banka

Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.

Poglej Antisemitizem in Banka

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Antisemitizem in Bizantinsko cesarstvo

Genocid

Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.

Poglej Antisemitizem in Genocid

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Antisemitizem in Holokavst

Ideologija

Ideologija (gr.

Poglej Antisemitizem in Ideologija

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Antisemitizem in Islam

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Antisemitizem in Izrael

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.

Poglej Antisemitizem in Jezus Kristus

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Antisemitizem in Judje

Justinijan II.

Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.

Poglej Antisemitizem in Justinijan II.

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Antisemitizem in Krščanstvo

Moda

Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.

Poglej Antisemitizem in Moda

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Poglej Antisemitizem in Nacionalsocializem

Pogrom

Pogròm (rusko погро́м - razdejanje, opustošenje) je bila oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju (1881), Zahodni Evropi (konec 19., v začetku 20. stoletja) in nacistični Nemčiji.

Poglej Antisemitizem in Pogrom

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Antisemitizem in Pojav

Rasa

Rasa označuje ljudi s skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo.

Poglej Antisemitizem in Rasa

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Antisemitizem in Razsvetljenstvo

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Antisemitizem in Religija

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Antisemitizem in Srednji vek

Teorija zarote

Teoríja zaróte (tudi konspiracionízem) je vrsta teorije, ki se močno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije.

Poglej Antisemitizem in Teorija zarote

Trulanska sinoda

Trulanska sinoda (ali: koncil Quinisext,, Penthekte Synodos) je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu (sodobni Carigrad), glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II.. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega carigrajskega koncila, medtem ko ga katoliška Cerkev ne priznava.

Poglej Antisemitizem in Trulanska sinoda

Vladar

Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.

Poglej Antisemitizem in Vladar

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Poglej Antisemitizem in 19. stoletje

Glej tudi

Rasizem