Kazalo
45 odnosi: Afrika, Azija, Dežela, Demokracija, Država, Družba, Dvorec, Ekonomija, Evropa, Fevdalizem, Geografija, Gospodarstvo, Hladna vojna, Ideologija, Immanuel Wallerstein, Imperializem, Imperij, Industrija, Industrijska revolucija, Kapital, Kapitalizem, Kolonija (geografija), Liberalizem, Ljudstvo, Planet, Politika, Predelovalna industrija, Produkcija, Reformizem, Religija, Sistem, Surovina, Tehnologija, Transport, Trg, Vojska, Združene države Amerike, Zemlja, Zmnožek, 15. stoletje, 16. stoletje, 18. stoletje, 1910, 1950, 20. stoletje.
- Gospodarska geografija
- Interkulturalizem
- Kapitalizem
- Kulturna geografija
- Svetovna zgodovina
- Teorije zgodovine
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Globalizacija in Afrika
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Globalizacija in Azija
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Globalizacija in Dežela
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Globalizacija in Demokracija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Globalizacija in Država
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Globalizacija in Družba
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Globalizacija in Dvorec
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Globalizacija in Ekonomija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Globalizacija in Evropa
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Globalizacija in Fevdalizem
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Globalizacija in Geografija
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Globalizacija in Gospodarstvo
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Globalizacija in Hladna vojna
Ideologija
Ideologija (gr.
Poglej Globalizacija in Ideologija
Immanuel Wallerstein
Immanuel Maurice Wallerstein, ameriški sociolog, * 28. september 1930, New York, ZDA, † 31. avgust 2019.
Poglej Globalizacija in Immanuel Wallerstein
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Globalizacija in Imperializem
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Globalizacija in Imperij
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Globalizacija in Industrija
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Globalizacija in Industrijska revolucija
Kapital
Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.
Poglej Globalizacija in Kapital
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Globalizacija in Kapitalizem
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Globalizacija in Kolonija (geografija)
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Globalizacija in Liberalizem
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Globalizacija in Ljudstvo
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Globalizacija in Planet
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Globalizacija in Politika
Predelovalna industrija
kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju. Predelovalna industrija so industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijske opreme, potrošnih dobrin.
Poglej Globalizacija in Predelovalna industrija
Produkcija
Produkcija ali proizvodnja se nanaša na.
Poglej Globalizacija in Produkcija
Reformizem
Reformizem v marksistični politični filozofiji označuje politična stališča, ki so v svojih dolgoročnih ciljih opustila boj proti kapitalizmu, ki so torej svoje cilje prizadevajo doseči v okviru kapitalizma.
Poglej Globalizacija in Reformizem
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Globalizacija in Religija
Sistem
Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.
Poglej Globalizacija in Sistem
Surovina
Surovina je neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo in predelavo.
Poglej Globalizacija in Surovina
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Globalizacija in Tehnologija
Transport
Transpórt (latinsko trans- - prek- + portare - nesti) označuje prenos ali prevoz ljudi oziroma dobrin z enega kraja na drug kraj.
Poglej Globalizacija in Transport
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Globalizacija in Trg
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Globalizacija in Vojska
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Globalizacija in Združene države Amerike
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Globalizacija in Zemlja
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Globalizacija in Zmnožek
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Globalizacija in 15. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Globalizacija in 16. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Globalizacija in 18. stoletje
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Globalizacija in 1910
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Globalizacija in 1950
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Globalizacija in 20. stoletje