Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Altruizem, Aristotel, Človekoljubje, Bioetika, Božja milost, Budizem, Dobro, Domišljija, Duša, Duhovnost, Empatija, Etika, Katekizem, Ljubezen, Ljubezen (teološka vrlina), Mir, Modrost, Neodvisnost, Nikomahova etika, Odpuščanje, Osebnost, Pogum, Pravičnost, Prijateljstvo, Razumnost, Religija, Sedem smrtnih grehov, Simpatija (album), Spomin, Sreča, Strpnost, Um, Upanje (teološka vrlina), Ustvarjalnost, Vzgoja, Zakrament, Zmernost (vrlina).
Altruizem
Altruízem (lat. alter, drugi) ali nèsebíčnost v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična dobrodelna dejanja (altruistična dejanja) ali normo, etično vrednoto, ki določa, da se je potrebno žrtvovati za druge.
Novo!!: Vrlina in Altruizem · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Vrlina in Aristotel · Poglej več »
Človekoljubje
Človekoljúbje ali s tujko filantropíja (grško ψιλος - prijatelj + ανθροπος - človek) označuje dobrohotnost in naklonjenost, ljubezen do drugih ljudi.
Novo!!: Vrlina in Človekoljubje · Poglej več »
Bioetika
Bioetika je veda, ki na sistematičen način preučuje etične vidike ved o življenju in zdravstva.
Novo!!: Vrlina in Bioetika · Poglej več »
Božja milost
Božja milost je verski izraz, ki označuje dar, ki ga Bog v svoji naklonjenosti in dobroti podeli posamezniku ali skupini oseb.
Novo!!: Vrlina in Božja milost · Poglej več »
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Novo!!: Vrlina in Budizem · Poglej več »
Dobro
Dobro je največja moralna vrednost, je človeška lastnost, katera ustreza človeški biti.
Novo!!: Vrlina in Dobro · Poglej več »
Domišljija
Domišljíja (tudi imaginácija, fantazíja) je zmožnost zamišljanja novih predstav neodvisno od čutenja.
Novo!!: Vrlina in Domišljija · Poglej več »
Duša
Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.
Novo!!: Vrlina in Duša · Poglej več »
Duhovnost
Duhovnost je pojem, ki se lahko nanaša na nematerialno resničnost, na stanje zavesti, v katerem se človek predaja odkrivanju svojega bitja in duha.
Novo!!: Vrlina in Duhovnost · Poglej več »
Empatija
Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive, ki je tudi združljiva s teorijo uma.
Novo!!: Vrlina in Empatija · Poglej več »
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Novo!!: Vrlina in Etika · Poglej več »
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Novo!!: Vrlina in Katekizem · Poglej več »
Ljubezen
Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.
Novo!!: Vrlina in Ljubezen · Poglej več »
Ljubezen (teološka vrlina)
V krščanski teologiji ljubezen ali dobrodelnost (latinsko Caritas (virtus)) velja za eno od sedmih vrlin in jo Tomaž Akvinski razume kot »prijateljstvo človeka do Boga«, ki nas »združuje z Bogom«.
Novo!!: Vrlina in Ljubezen (teološka vrlina) · Poglej več »
Mir
Mir je lahko.
Novo!!: Vrlina in Mir · Poglej več »
Modrost
Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.
Novo!!: Vrlina in Modrost · Poglej več »
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Novo!!: Vrlina in Neodvisnost · Poglej več »
Nikomahova etika
Prva stran grško-latinske izdaje ''Nikomahove etike'' iz leta 1566 Nikomahova etika (Ēthikà Nikŏmáhĕia) je najbolj znano in najvplivnejše Aristotelovo delo o etiki.
Novo!!: Vrlina in Nikomahova etika · Poglej več »
Odpuščanje
Odpuščanje je proces stalne prekinitve delovnega razmerja s strani delavca.
Novo!!: Vrlina in Odpuščanje · Poglej več »
Osebnost
Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Novo!!: Vrlina in Osebnost · Poglej več »
Pogum
"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.
Novo!!: Vrlina in Pogum · Poglej več »
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Novo!!: Vrlina in Pravičnost · Poglej več »
Prijateljstvo
Prijateljstvo je odnos med osebami, ki niso partnerji, a se med seboj zelo dobro razumejo.
Novo!!: Vrlina in Prijateljstvo · Poglej več »
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Novo!!: Vrlina in Razumnost · Poglej več »
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Novo!!: Vrlina in Religija · Poglej več »
Sedem smrtnih grehov
Hieronymus Bosch (1450-1516): slika ''Sedem smrtnih grehov''. Sedem smrtnih grehov tudi sedem glavnih grehov je v krščanstvu stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki veljajo za smrtne grehe in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa.
Novo!!: Vrlina in Sedem smrtnih grehov · Poglej več »
Simpatija (album)
Simpatija je album srbske pevke Dragane Mirković, ki je izšel leta 1989.
Novo!!: Vrlina in Simpatija (album) · Poglej več »
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Novo!!: Vrlina in Spomin · Poglej več »
Sreča
Srečni nevesta in družica Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.
Novo!!: Vrlina in Sreča · Poglej več »
Strpnost
Toleranca (strpnost) je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših.
Novo!!: Vrlina in Strpnost · Poglej več »
Um
Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.
Novo!!: Vrlina in Um · Poglej več »
Upanje (teološka vrlina)
Upanje (lat. Spes) je ena od treh teoloških vrlin v krščanski tradiciji.
Novo!!: Vrlina in Upanje (teološka vrlina) · Poglej več »
Ustvarjalnost
Ustvarjalnost ali kreativnost je sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge).
Novo!!: Vrlina in Ustvarjalnost · Poglej več »
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Novo!!: Vrlina in Vzgoja · Poglej več »
Zakrament
Sedem zakramentov, slika na steklu s preloma 19. stoletja Upodobitev ''Fons Vitae'' (slovensko ''Vir življenja'') ponazarja sedem zakramentov, ki izvirajo iz Kristusove daritve na križu Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje.
Novo!!: Vrlina in Zakrament · Poglej več »
Zmernost (vrlina)
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.
Novo!!: Vrlina in Zmernost (vrlina) · Poglej več »
