Kazalo
37 odnosi: Altruizem, Aristotel, Človekoljubje, Bioetika, Božja milost, Budizem, Dobro, Domišljija, Duša, Duhovnost, Empatija, Etika, Katekizem, Ljubezen, Ljubezen (teološka vrlina), Mir, Modrost, Neodvisnost, Nikomahova etika, Odpuščanje, Osebnost, Pogum, Pravičnost, Prijateljstvo, Razumnost, Religija, Sedem smrtnih grehov, Simpatija (album), Spomin, Sreča, Strpnost, Um, Upanje (teološka vrlina), Ustvarjalnost, Vzgoja, Zakrament, Zmernost (vrlina).
- Koncepti v etiki
- Kreposti
Altruizem
Altruízem (lat. alter, drugi) ali nèsebíčnost v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična dobrodelna dejanja (altruistična dejanja) ali normo, etično vrednoto, ki določa, da se je potrebno žrtvovati za druge.
Poglej Vrlina in Altruizem
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Vrlina in Aristotel
Človekoljubje
Človekoljúbje ali s tujko filantropíja (grško ψιλος - prijatelj + ανθροπος - človek) označuje dobrohotnost in naklonjenost, ljubezen do drugih ljudi.
Poglej Vrlina in Človekoljubje
Bioetika
Bioetika je veda, ki na sistematičen način preučuje etične vidike ved o življenju in zdravstva.
Poglej Vrlina in Bioetika
Božja milost
Božja milost je verski izraz, ki označuje dar, ki ga Bog v svoji naklonjenosti in dobroti podeli posamezniku ali skupini oseb.
Poglej Vrlina in Božja milost
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Vrlina in Budizem
Dobro
Dobro je največja moralna vrednost, je človeška lastnost, katera ustreza človeški biti.
Poglej Vrlina in Dobro
Domišljija
Domišljíja (tudi imaginácija, fantazíja) je zmožnost zamišljanja novih predstav neodvisno od čutenja.
Poglej Vrlina in Domišljija
Duša
Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.
Poglej Vrlina in Duša
Duhovnost
Duhovnost je pojem, ki se lahko nanaša na nematerialno resničnost, na stanje zavesti, v katerem se človek predaja odkrivanju svojega bitja in duha.
Poglej Vrlina in Duhovnost
Empatija
Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive, ki je tudi združljiva s teorijo uma.
Poglej Vrlina in Empatija
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Vrlina in Etika
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Poglej Vrlina in Katekizem
Ljubezen
Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.
Poglej Vrlina in Ljubezen
Ljubezen (teološka vrlina)
V krščanski teologiji ljubezen ali dobrodelnost (latinsko Caritas (virtus)) velja za eno od sedmih vrlin in jo Tomaž Akvinski razume kot »prijateljstvo človeka do Boga«, ki nas »združuje z Bogom«.
Poglej Vrlina in Ljubezen (teološka vrlina)
Mir
Mir je lahko.
Poglej Vrlina in Mir
Modrost
Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.
Poglej Vrlina in Modrost
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Poglej Vrlina in Neodvisnost
Nikomahova etika
Prva stran grško-latinske izdaje ''Nikomahove etike'' iz leta 1566 Nikomahova etika (Ēthikà Nikŏmáhĕia) je najbolj znano in najvplivnejše Aristotelovo delo o etiki.
Poglej Vrlina in Nikomahova etika
Odpuščanje
Odpuščanje je proces stalne prekinitve delovnega razmerja s strani delavca.
Poglej Vrlina in Odpuščanje
Osebnost
Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Poglej Vrlina in Osebnost
Pogum
"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.
Poglej Vrlina in Pogum
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Vrlina in Pravičnost
Prijateljstvo
Prijateljstvo je odnos med osebami, ki niso partnerji, a se med seboj zelo dobro razumejo.
Poglej Vrlina in Prijateljstvo
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Poglej Vrlina in Razumnost
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Vrlina in Religija
Sedem smrtnih grehov
Hieronymus Bosch (1450-1516): slika ''Sedem smrtnih grehov''. Sedem smrtnih grehov tudi sedem glavnih grehov je v krščanstvu stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki veljajo za smrtne grehe in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa.
Poglej Vrlina in Sedem smrtnih grehov
Simpatija (album)
Simpatija je album srbske pevke Dragane Mirković, ki je izšel leta 1989.
Poglej Vrlina in Simpatija (album)
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Vrlina in Spomin
Sreča
Srečni nevesta in družica Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.
Poglej Vrlina in Sreča
Strpnost
Toleranca (strpnost) je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših.
Poglej Vrlina in Strpnost
Um
Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.
Poglej Vrlina in Um
Upanje (teološka vrlina)
Upanje (lat. Spes) je ena od treh teoloških vrlin v krščanski tradiciji.
Poglej Vrlina in Upanje (teološka vrlina)
Ustvarjalnost
Ustvarjalnost ali kreativnost je sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge).
Poglej Vrlina in Ustvarjalnost
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Vrlina in Vzgoja
Zakrament
Sedem zakramentov, slika na steklu s preloma 19. stoletja Upodobitev ''Fons Vitae'' (slovensko ''Vir življenja'') ponazarja sedem zakramentov, ki izvirajo iz Kristusove daritve na križu Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje.
Poglej Vrlina in Zakrament
Zmernost (vrlina)
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.
Poglej Vrlina in Zmernost (vrlina)