Kazalo
29 odnosi: Človeški kapital, Brainstorming, Henri Poincaré, Hevristika, Hierarhija potreb po Maslowu, Inovacija, Kognicija, Komuniciranje, Konflikt na delovnem mestu, Kreativno oglaševanje, Metafora, Mišljenje, Motivacija, Motiviranje zaposlenih, Norma, Organizacija, Organizacijska klima, Organizacijska kultura, Osebnost, Poklic, Psihološka pogodba, Sigmund Freud, Socializacija, Učenje, Umetnost, Ustvarjalnost v organizaciji, Verzifikacija, Vrednota, Znanost.
Človeški kapital
Človeški kapital so vse kompetence in predanosti ljudi znotraj določene organizacije.
Poglej Ustvarjalnost in Človeški kapital
Brainstorming
Brainstorming ali možganska nevihta je skupinska tehnika za generacijo čim večjega števila novih idej za rešitev določenega problema.
Poglej Ustvarjalnost in Brainstorming
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Ustvarjalnost in Henri Poincaré
Hevristika
Hevrístika (starogrško: heurísko - najti, spoznati, odkriti, ugotoviti, izvedeti) je metoda za reševanje problemov.
Poglej Ustvarjalnost in Hevristika
Hierarhija potreb po Maslowu
Hierarhija potreb po Maslowu je psihološka teorija, ki jo je leta 1943 predlagal Abraham Maslow v članku A Theory of Human Motivation (Teorija človeške motivacije), ki ga je objavil v Psychological Review.
Poglej Ustvarjalnost in Hierarhija potreb po Maslowu
Inovacija
Inovácija ali novost, nov pojav, je lahko nova zamisel, nov proizvodni ali tehnološki postopek, nov izdelek ali predmet z novimi funkcijami.
Poglej Ustvarjalnost in Inovacija
Kognicija
Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.
Poglej Ustvarjalnost in Kognicija
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Ustvarjalnost in Komuniciranje
Konflikt na delovnem mestu
Konflikt je v širšem pomenu besede vsako srečanje neusklajenih dejavnikov oziroma soočenje neusklajenosti ali neharmonija.
Poglej Ustvarjalnost in Konflikt na delovnem mestu
Kreativno oglaševanje
Kreativno oglaševanje je oglaševanje, pri katerem je poudarjen element kreativnosti, s katero z upoštevanjem pravil privabimo in obdržimo ciljno skupino potrošnikov ter ji predstavimo koristi, ki jih izdelek zanjo prinaša.
Poglej Ustvarjalnost in Kreativno oglaševanje
Metafora
Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.
Poglej Ustvarjalnost in Metafora
Mišljenje
Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje, reševanje problemov).
Poglej Ustvarjalnost in Mišljenje
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Ustvarjalnost in Motivacija
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Ustvarjalnost in Motiviranje zaposlenih
Norma
Norma je navodilo, ki usmerja vedenje v situacijah oz.
Poglej Ustvarjalnost in Norma
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Ustvarjalnost in Organizacija
Organizacijska klima
Klima poleg kulture predstavlja enega izmed organizacijskih dejavnikov, ki je najbolj neposredno povezan z vsemi ostalimi elementi organizacije in njenim okoljem ter vsemi posamezniki v sistemu.
Poglej Ustvarjalnost in Organizacijska klima
Organizacijska kultura
Organizacijska kultura je celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem, ki v sedanjosti odražajo prakso skupne preteklosti in so obenem tudi pod vplivom občutka predvidene skupine prihodnosti pripadnikov posameznega poslovnega sistema.
Poglej Ustvarjalnost in Organizacijska kultura
Osebnost
Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Poglej Ustvarjalnost in Osebnost
Poklic
Poklic je pojem, ki pomeni institucionalizirano sposobnost za opravljanje dejavnosti, za katero smo izučeni, vzgojeni oziroma izobraženi.
Poglej Ustvarjalnost in Poklic
Psihološka pogodba
Psihološka pogodba je oblika neformalne pogodbe osnovana na medsebojnem psihološkem sporazumu med delodajalcem in delojemalcem.
Poglej Ustvarjalnost in Psihološka pogodba
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Ustvarjalnost in Sigmund Freud
Socializacija
Socializacija je zapleten proces, v katerih se ljudje prilagajamo družbi, živimo, se vključujemo v družbo in prejemamo njeno kulturo.
Poglej Ustvarjalnost in Socializacija
Učenje
Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.
Poglej Ustvarjalnost in Učenje
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Ustvarjalnost in Umetnost
Ustvarjalnost v organizaciji
Ustvarjálnost v organizácijah je proces, temelječ na ustvarjalnem logičnem mišljenju.
Poglej Ustvarjalnost in Ustvarjalnost v organizaciji
Verzifikacija
Verzifikacija je postopek izdelovanja verzov in rezultat takega početja ter v tem pomenu sinonim za pesmi in pesništvo, tudi poezijo.
Poglej Ustvarjalnost in Verzifikacija
Vrednota
Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.
Poglej Ustvarjalnost in Vrednota
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Ustvarjalnost in Znanost
Prav tako znan kot Kreativnost, Kreativnost pri delu.