Kazalo
24 odnosi: Amiši, Aristotel, Budizem, Džainizem, Deset Božjih zapovedi, Hinduizem, Ikonografija, Kardinalne vrline, Krščanstvo, Modrost, Nova zaveza, Odpuščanje, Platon, Plemenita osemčlena pot, Pogum, Pozitivna psihologija, Pravičnost, Stara zaveza, Teologija, Tomaž Akvinski, Transcendenca, Upanišade, Vede, Vrlina.
Amiši
Amiši (angleško Amish, pensilvansko nemško Amisch, nemško Amische) so pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju.
Poglej Zmernost (vrlina) in Amiši
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Zmernost (vrlina) in Aristotel
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Zmernost (vrlina) in Budizem
Džainizem
Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.
Poglej Zmernost (vrlina) in Džainizem
Deset Božjih zapovedi
Mojzes prejema tabli z zapovedmi(Gebhard Fugel, okoli 1900) Deset Božjih zapovedi ali Dekalog (dobesedno latinsko za Deset besed – po; in) so pravila, po katerih naj bi se ravnalo človeštvo, da bi živelo v sožitju.
Poglej Zmernost (vrlina) in Deset Božjih zapovedi
Hinduizem
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.
Poglej Zmernost (vrlina) in Hinduizem
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Zmernost (vrlina) in Ikonografija
Kardinalne vrline
Platon je v svoji filozofiji prepoznal štiri kardinalne vrline, ki jih je med svoje bistvene sprejela tudi tradicionalna krščanska teologija.
Poglej Zmernost (vrlina) in Kardinalne vrline
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Zmernost (vrlina) in Krščanstvo
Modrost
Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.
Poglej Zmernost (vrlina) in Modrost
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Zmernost (vrlina) in Nova zaveza
Odpuščanje
Odpuščanje je proces stalne prekinitve delovnega razmerja s strani delavca.
Poglej Zmernost (vrlina) in Odpuščanje
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Zmernost (vrlina) in Platon
Plemenita osemčlena pot
Kolo dharme pogosto predstavlja plemenito osemčleno pot. Plemenita osemčlena pot (sanskrt:, sinhalščina) je eno izmed temeljnih učenj Bude, ki ga je opisal kot pot, ki vodi k prenehanju trpljenja, ter kot dosežek samoprebujenja.
Poglej Zmernost (vrlina) in Plemenita osemčlena pot
Pogum
"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.
Poglej Zmernost (vrlina) in Pogum
Pozitivna psihologija
Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.
Poglej Zmernost (vrlina) in Pozitivna psihologija
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Zmernost (vrlina) in Pravičnost
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Zmernost (vrlina) in Stara zaveza
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Zmernost (vrlina) in Teologija
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Poglej Zmernost (vrlina) in Tomaž Akvinski
Transcendenca
Transcendenca je lahko.
Poglej Zmernost (vrlina) in Transcendenca
Upanišade
Upanišade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta.
Poglej Zmernost (vrlina) in Upanišade
Vede
Vede so zelo obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju.
Poglej Zmernost (vrlina) in Vede
Vrlina
Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.
Poglej Zmernost (vrlina) in Vrlina