Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Abraham Lincoln, Ancien Régime, Avstralija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avtoriteta, Železna zavesa, Družba, Drugi vatikanski koncil, Dunaj, Dunajski kongres, Edmund Burke, Evropa, Fašizem, Fevdalizem, Filozofija, François-René de Chateaubriand, Francija, Francoska revolucija, Franklin Delano Roosevelt, George Walker Bush, Indija, Individualizem, Joseph de Maistre, Klemens Wenzel von Metternich, Koalicijske vojne, Komunizem, Kraljevina Velika Britanija, Krščanska demokracija, Kuomintang, LGBT, Liberalizem, Liturgija, Margaret Thatcher, Monarhija, Nacionalizem, Nacionalsocializem, Napoleon Bonaparte, Nemško cesarstvo, Nova Slovenija, Osmansko cesarstvo, Otto von Bismarck, Papež Pij X., Pearl Harbor, Politika, Prusija, Prva svetovna vojna, Religija, Republikanska stranka (ZDA), Restavracija, ..., Revolucija, Rimskokatoliška cerkev, Ronald Reagan, Ruski imperij, Slovenska nacionalna stranka, Socializem, Sovjetska zveza, Splav, Sveta aliansa, Tajvan, Tradicija, Tradicionalizem, Tretji rajh, Velika gospodarska kriza, Vigovci, Zahodna Evropa, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Razširi indeks (17 več) »
Abraham Lincoln
Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« in »Veliki emancipator« (Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington. Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik. Močno je nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne. Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov. Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.
Novo!!: Konservatizem in Abraham Lincoln · Poglej več »
Ancien Régime
Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.
Novo!!: Konservatizem in Ancien Régime · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Konservatizem in Avstralija · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Konservatizem in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Konservatizem in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avtoriteta
Avtoriteta je lastnost, ki jo lahko pripisujemo neki osebi ali ustanovi.
Novo!!: Konservatizem in Avtoriteta · Poglej več »
Železna zavesa
Železna zavesa v Evropi v času hladne vojne med letoma 1948 in 1990. Kljub komunistični ideologiji Jugoslavija od leta 1948 naprej ni pripadala vzhodnemu bloku in je zato obarvana zeleno. Podobno se je od Sovjetske zveze oddaljila Albanija, ki se je po kitajsko-sovjetskem sporu zbližala z Ljudsko republiko Kitajsko. Witzenhausnu in Heilbad Heiligenstadtu Želézna zavésa je politični izraz za simbolično, ideološko in delno fizično mejo, ki je razdelila Evropo v času hladne vojne na dva dela: na kapitalistične zahodne in socialistične vzhodne države.
Novo!!: Konservatizem in Železna zavesa · Poglej več »
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Novo!!: Konservatizem in Družba · Poglej več »
Drugi vatikanski koncil
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (bolje znan kot Drugi vatikanski koncil) je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Konservatizem in Drugi vatikanski koncil · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Konservatizem in Dunaj · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Konservatizem in Dunajski kongres · Poglej več »
Edmund Burke
Edmund Burke, irski državnik, pisatelj, govornik, politični teoretik, ter filozof * 12. januar 1729, Dublin, Irska, † 9. julij 1797 Velika Britanija.
Novo!!: Konservatizem in Edmund Burke · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Konservatizem in Evropa · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Konservatizem in Fašizem · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Konservatizem in Fevdalizem · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Konservatizem in Filozofija · Poglej več »
François-René de Chateaubriand
François-René de Chateaubriand, francoski pisatelj, zgodovinar, diplomat in politik, * 4. september 1768, Saint-Malo, Francija, † 4. julij 1848, Pariz, Francija.
Novo!!: Konservatizem in François-René de Chateaubriand · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Konservatizem in Francija · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Konservatizem in Francoska revolucija · Poglej več »
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Novo!!: Konservatizem in Franklin Delano Roosevelt · Poglej več »
George Walker Bush
George Walker Bush, ameriški politik, * 6. julij 1946, New Haven, Connecticut, ZDA.
Novo!!: Konservatizem in George Walker Bush · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Konservatizem in Indija · Poglej več »
Individualizem
Individualizem je na splošno izraz s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine.
Novo!!: Konservatizem in Individualizem · Poglej več »
Joseph de Maistre
Joseph de Maistre (1753 – 1821) je bil filozof, pisatelj, odvetnik, moralist in diplomat.
Novo!!: Konservatizem in Joseph de Maistre · Poglej več »
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Konservatizem in Klemens Wenzel von Metternich · Poglej več »
Koalicijske vojne
Koalicijske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar.
Novo!!: Konservatizem in Koalicijske vojne · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Konservatizem in Komunizem · Poglej več »
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Novo!!: Konservatizem in Kraljevina Velika Britanija · Poglej več »
Krščanska demokracija
Krščanska demokracija je politična usmeritev, ki v sebi združuje ideale krščanstva in demokracije.
Novo!!: Konservatizem in Krščanska demokracija · Poglej več »
Kuomintang
Kuomintang (tudi Kuo-Min-Tang; slovensko »Ljudska narodna stranka«) je bila ustanovljena leta 1911 in je postala središče kitajske revolucije v prvi polovici 20.
Novo!!: Konservatizem in Kuomintang · Poglej več »
LGBT
LGBT je kratica, ki zaobjema '''l'''ezbijke, '''g'''eje, '''b'''iseksualne in '''t'''ransspolne osebe.
Novo!!: Konservatizem in LGBT · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Konservatizem in Liberalizem · Poglej več »
Liturgija
Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.
Novo!!: Konservatizem in Liturgija · Poglej več »
Margaret Thatcher
Margaret Hilda Thatcher, baronica Thatcher, LG, OM, PC, FRS, britanska konzervativna političarka, * 13. oktober 1925, Grantham, Lincolnshire; † 8. april 2013, London.
Novo!!: Konservatizem in Margaret Thatcher · Poglej več »
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Novo!!: Konservatizem in Monarhija · Poglej več »
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Novo!!: Konservatizem in Nacionalizem · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Konservatizem in Nacionalsocializem · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Konservatizem in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Konservatizem in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nova Slovenija
Nova Slovenija – Krščanski demokrati (kratica NSi) je desnosredinska krščansko demokratska politična stranka v Sloveniji.
Novo!!: Konservatizem in Nova Slovenija · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Konservatizem in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Konservatizem in Otto von Bismarck · Poglej več »
Papež Pij X.
Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).
Novo!!: Konservatizem in Papež Pij X. · Poglej več »
Pearl Harbor
Satelitski posnetek pristanišča Pearl Harbor je ameriško pomorsko oporišče z uradnim imenom Joint Base Pearl Harbor–Hickam, na havajskem otoku Oahu.
Novo!!: Konservatizem in Pearl Harbor · Poglej več »
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Novo!!: Konservatizem in Politika · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Konservatizem in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Konservatizem in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Novo!!: Konservatizem in Religija · Poglej več »
Republikanska stranka (ZDA)
ameriške zastave, simbol stranke Republikanska stranka (Republican Party, tudi Grand Old Party ali GOP) je ena od dveh glavnih političnih strank v Združenih državah Amerike.
Novo!!: Konservatizem in Republikanska stranka (ZDA) · Poglej več »
Restavracija
Boris Kustodijev - ''Traktir'' (''restavracija''), 1916 Restavracija je vrsta gostilne, kjer strežejo pripravljeno hrano in pijačo (s poudarkom na hrani).
Novo!!: Konservatizem in Restavracija · Poglej več »
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Novo!!: Konservatizem in Revolucija · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Konservatizem in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Ronald Reagan
Ronald Wilson Reagan, ameriški filmski igralec, politik in predsednik ZDA, * 6. februar, 1911, Tampico, Illinois, † 5. junij, 2004.
Novo!!: Konservatizem in Ronald Reagan · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Konservatizem in Ruski imperij · Poglej več »
Slovenska nacionalna stranka
Slovenska nacionalna stranka (kratica SNS) je slovenska desna parlamentarna politična stranka, katere predsednik je Zmago Jelinčič Plemeniti.
Novo!!: Konservatizem in Slovenska nacionalna stranka · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Konservatizem in Socializem · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Konservatizem in Sovjetska zveza · Poglej več »
Splav
Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom.
Novo!!: Konservatizem in Splav · Poglej več »
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Novo!!: Konservatizem in Sveta aliansa · Poglej več »
Tajvan
Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.
Novo!!: Konservatizem in Tajvan · Poglej več »
Tradicija
Tradicija je (iz lat. trodare.
Novo!!: Konservatizem in Tradicija · Poglej več »
Tradicionalizem
Tradicionalizem imenujemo filozofsko smer, ki so jo začeli intelektualci v 20.
Novo!!: Konservatizem in Tradicionalizem · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Konservatizem in Tretji rajh · Poglej več »
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Novo!!: Konservatizem in Velika gospodarska kriza · Poglej več »
Vigovci
Vigovci (angleško Whigs) je ime za nekdanjo politično stranko v angleškem parlamentu, znano po veliki tekmovalnosti s prav tako izginulo torijsko stranko v 18. stoletju.
Novo!!: Konservatizem in Vigovci · Poglej več »
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Novo!!: Konservatizem in Zahodna Evropa · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Konservatizem in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Preusmerja sem:
Konservativizem, Konzervatizem.
