Psihologija in Seznam filozofskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Psihologija in Seznam filozofskih vsebin

Psihologija vs. Seznam filozofskih vsebin

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku. Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Antropologija in Psihologija · Antropologija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Behaviorizem

Behaviorízem, znan tudi kot vedênjska perspektíva, je smer psihologije, ki vsa dejanja živih bitij, tudi mišljenje in čustva, obravnava kot objektivne reakcije oz.

Behaviorizem in Psihologija · Behaviorizem in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Biologija in Psihologija · Biologija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Duševna motnja

Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.

Duševna motnja in Psihologija · Duševna motnja in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Ekonomija in Psihologija · Ekonomija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Fenomenologija in Psihologija · Fenomenologija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Psihologija · Fizika in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Jezik (sredstvo sporazumevanja) in Psihologija · Jezik (sredstvo sporazumevanja) in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Jezikoslovje in Psihologija · Jezikoslovje in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Književnost in Psihologija · Književnost in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Kognicija

Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.

Kognicija in Psihologija · Kognicija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Komuniciranje

Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.

Komuniciranje in Psihologija · Komuniciranje in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Literarna teorija

Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.

Literarna teorija in Psihologija · Literarna teorija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Možgani in Psihologija · Možgani in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Osebnost

Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

Osebnost in Psihologija · Osebnost in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Politične znanosti in Psihologija · Politične znanosti in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Poskus in Psihologija · Poskus in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Pozitivizem

Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.

Pozitivizem in Psihologija · Pozitivizem in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Psihoanaliza

Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.

Psihoanaliza in Psihologija · Psihoanaliza in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Psihoterapija

Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.

Psihologija in Psihoterapija · Psihoterapija in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Socialna psihologija

Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.

Psihologija in Socialna psihologija · Seznam filozofskih vsebin in Socialna psihologija · Poglej več »

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Psihologija in Sociologija · Seznam filozofskih vsebin in Sociologija · Poglej več »

Spomin

Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.

Psihologija in Spomin · Seznam filozofskih vsebin in Spomin · Poglej več »

Strukturalizem

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.

Psihologija in Strukturalizem · Seznam filozofskih vsebin in Strukturalizem · Poglej več »

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.

Psihologija in Umetna inteligenca · Seznam filozofskih vsebin in Umetna inteligenca · Poglej več »

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Psihologija in Veda · Seznam filozofskih vsebin in Veda · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Psihologija in Zgodovina · Seznam filozofskih vsebin in Zgodovina · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Psihologija in Znanost · Seznam filozofskih vsebin in Znanost · Poglej več »