Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gottfried Wilhelm Leibniz

Index Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Kazalo

  1. 129 odnosi: Abraham de Moivre, Akcija (fizika), Al-Gazali, Alexander Gottlieb Baumgarten, Algebra, Algebrska geometrija, Anna Maria van Schurman, Anne Conway, Anthony Ashley-Cooper, tretji grof Shaftesbury, Anton Ambschel, Anton Žvan, Anton Wilhelm Amo, Antonie van Leeuwenhoek, Émilie du Châtelet, Étienne Bonnot de Condillac, Baruch Spinoza, Bertrand Russell, Blaise Pascal, Bog, Charles Babbage, Christiaan Huygens, Christian Wolff (filozof), Damaris Cudworth Masham, Danilo Šuster, Denis Papin, Determinanta, Dialektika, Elementarna funkcija, Ernst Cassirer, Ernst Mach, Fermatov mali izrek, Fizika, François Viète, Franc Samuel Karpe, Francisco Suárez, Frane Jerman, Friderik I. Pruski, Friedrich Leibniz, Georg Henrik von Wright, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Gilles Deleuze, Giordano Bruno, Giovanni Battista Riccioli, Glasbena estetika, Grandijeva vrsta, Idealizem, Immanuel Kant, Infinitezimala, Infinitezimalni račun, Integral, ... Razširi indeks (79 več) »

Abraham de Moivre

Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Abraham de Moivre

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Akcija (fizika)

Al-Gazali

Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Al-Gazali

Alexander Gottlieb Baumgarten

Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Alexander Gottlieb Baumgarten

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Algebra

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Algebrska geometrija

Anna Maria van Schurman

Anna Maria van Schurman, nizozemska slikarka, pisateljica, teologinja, humanistka in jezikoslovka.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anna Maria van Schurman

Anne Conway

Anne Conway, angleška filozofinja, * 14. december 1631, † 18. februar 1679.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anne Conway

Anthony Ashley-Cooper, tretji grof Shaftesbury

Anthony Ashley Cooper, tretji grof Shaftensbury, angleški državnik, filozof in pisatelj, *26. februar 1671, † 16. februar 1713.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anthony Ashley-Cooper, tretji grof Shaftesbury

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anton Ambschel

Anton Žvan

Asist.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anton Žvan

Anton Wilhelm Amo

Anton Wilhelm Amo, z vzdevkom Afer iz Aksima, gansko-nemški filozof, * 1703, vas Awukenu blizu današnjega mesta Aksim, Gana, † okoli 1759, verjetno Gana.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anton Wilhelm Amo

Antonie van Leeuwenhoek

Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Antonie van Leeuwenhoek

Émilie du Châtelet

Gabrielle Émilie Le Tonnelier de Breteuil, markiza du Châtelet, pogosto Émilie du Châtelet, francoska matematičarka in fizičarka, * 17. december 1706, Pariz, † 10. september 1749, Lunéville.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Émilie du Châtelet

Étienne Bonnot de Condillac

Étienne Bonnot de Condillac, francoski filozof, ekonomist in enciklopedist, * 30. september 1714, Grenoble, Francija, † 3. avgust 1789, Beaugency, Francija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Étienne Bonnot de Condillac

Baruch Spinoza

Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Baruch Spinoza

Bertrand Russell

Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Bertrand Russell

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Blaise Pascal

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Bog

Charles Babbage

Charles Babbage, FRS, FRSE, angleški matematik, filozof in praračunalnikar, * 26. december 1791, Teignmouth, grofija Devonshire, Anglija, † 18. oktober 1871, London, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Charles Babbage

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christiaan Huygens

Christian Wolff (filozof)

Christian Wolff; znan tudi kot Wolfius, nemški filozof * 24. januar 1679, Vroclav, Sveto rimsko cesarstvo, † 9. april 1754, Halle, Saška - Anhalt.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christian Wolff (filozof)

Damaris Cudworth Masham

Damaris Cudworth Masham, tudi Lady Damaris Masham, angleška filozofinja, teologinja in pedagoginja, 18. januar 1659, Cambridge, Anglija, † 20. april 1708, Bath, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Damaris Cudworth Masham

Danilo Šuster

Danilo Šuster, slovenski filozof in logik, * 4. november 1960, Ljubljana.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Danilo Šuster

Denis Papin

Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Denis Papin

Determinanta

Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Determinanta

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Dialektika

Elementarna funkcija

+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Elementarna funkcija

Ernst Cassirer

Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu, * 28. julij 1874, Breslau, Šlezija (sedaj Poljska), † 13. april 1945, New York, ZDA.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Ernst Cassirer

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Ernst Mach

Fermatov mali izrek

Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Fermatov mali izrek

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Fizika

François Viète

François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in François Viète

Franc Samuel Karpe

Franc Samuel Karpe, slovenski pravnik in filozof, * 17. november 1747, Ljubljana, † 19. september 1806, Dunaj, Avstrija Velja za največjega slovenskega racionalističnega filozofa sistematike.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Franc Samuel Karpe

Francisco Suárez

Francisco Suárez, španski jezuit, filozof, teolog in pravnik, * 5. januar 1548, Granada, Španija, † 25. september 1617, Lizbona, Portugalska.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Francisco Suárez

Frane Jerman

Frane Jerman, slovenski filozof in logik, * 27. december 1933, Ljubljana, † 2002.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Frane Jerman

Friderik I. Pruski

Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friderik I. Pruski

Friedrich Leibniz

Friederich Leibniz, nemški luteranec, odvetnik, notar, registrar in profesor moralne filozofije, * 24. november 1597, † 5. september 1652.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friedrich Leibniz

Georg Henrik von Wright

Georg Henrik von Wright (IPA), finski analitični filozof, logik in esejist, * 14. junij 1916, Helsinki, Finska, † 16. junij 2003, Helsinki.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Georg Henrik von Wright

Georg Wilhelm Friedrich Hegel

Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Georg Wilhelm Friedrich Hegel

Gilles Deleuze

Gilles Deleuze, francoski postmoderni filozof, * 18. januar 1925, Pariz, Francija, † 4. november 1995.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Gilles Deleuze

Giordano Bruno

Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Giordano Bruno

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Giovanni Battista Riccioli

Glasbena estetika

Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Glasbena estetika

Grandijeva vrsta

Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Grandijeva vrsta

Idealizem

Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Idealizem

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Immanuel Kant

Infinitezimala

Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Infinitezimala

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Infinitezimalni račun

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Integral

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Jakob Bernoulli I.

James Gregory

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in James Gregory

Janez Duns Skot

Janez Duns Skot, s častnim nazivom Doctor subtilis (Pretanjeni učitelj) ali tudi Doctor marianus (Marijanski učitelj), škotski duhovnik, frančiškan, teolog, filozof in blaženi, * okoli 1266, Duns, Berwickshire, Škotska, † 8. november 1308, Köln, Nemčija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Janez Duns Skot

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Jean le Rond d'Alembert

Jožef Mislej

Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Jožef Mislej

Johann Bernoulli I.

Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Johann Bernoulli I.

Johann Christoph Sturm

Johann Christoph Sturm, nemški filozof in univerzitetni učitelj, * 3. november 1635, † 26. december 1703.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Johann Christoph Sturm

John Machin

Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in John Machin

Konfucij

Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Konfucij

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Kurt Gödel

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Leonhard Euler

Lou Andreas-Salomé

Lou Andreas-Salomé, rojena Louise von Salomé, rusko-nemška popotnica, pisateljica, pripovedovalka, esejistka in psihoanalitičarka v zgodnjih letih s psevdonimom Henry Lou, * 12. februar 1861, Sankt Peterburg, Rusija, † 5. februar 1937, Göttingen, Nemčija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Lou Andreas-Salomé

Luigi Guido Grandi

Luigi Guido Grandi, italijanski rimskokatoliški duhovnik, filozof, matematik in inženir, * 1. oktober 1671, Cremona, Italija, † 4. julij 1742, Pisa, Italija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Luigi Guido Grandi

Luis de Molina

Luis de Molina, španski jezuit, teolog in politični filozof, * 29. september 1535, Cuenca, Španija, † 12. oktober 1600, Madrid, Španija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Luis de Molina

Matematični dokaz

language.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Matematični dokaz

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Matrika

Metoda izčrpavanja

Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Metoda izčrpavanja

Milan Kangrga

Milan Kangrga, hrvaški filozof, * 1. maj 1923, Zagreb, Kraljevina SHS, † 25. april 2008, Zagreb, Jugoslavija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Milan Kangrga

Mohamed

Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Mohamed

Načelo najmanjše akcije

Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Načelo najmanjše akcije

Neilova parabola

Neilove parabole Neilova parábola ali pólkubíčna parábola (oziroma pólkúbična ~ in pólkúbna ~) je v matematiki ravninska krivulja, ki jo v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določa enačba: Imenuje se po škotskem matematiku Williamu Neilu (1637 - 1680), ki jo je odkril in raziskoval leta 1657.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Neilova parabola

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nemci

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nerešeni matematični problemi

Nicolas Malebranche

Nicolas Malebranche (fr.), francoski filozof, * 6. avgust 1638, Pariz, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1715, Pariz, Francosko kraljestvo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nicolas Malebranche

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nikolaj Kuzanski

Norbert Wiener

Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Norbert Wiener

Observatorij Berlin

Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Observatorij Berlin

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Odvod

Odvod produkta

Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Odvod produkta

Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Philosophia perennis

Philosophia perennis je latinski izraz za "večno filozofijo" ali "pravo filozofijo", torej filozofijo, katere dognanja in načela so trajna in vsesplošno veljavna in ki pomeni skupni temelj vsem mišljenjem in verovanjem sveta.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Philosophia perennis

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pi

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pierre de Fermat

Pierre Duhem

Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pierre Duhem

Pietro Mengoli

Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pietro Mengoli

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pitagora

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Platon

Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pristop z vmesnim jezikom

Piramida strojnega prevajanja Shema jezikov, ki so prisotni pri prevajalskem procesu z enim vmesnim jezikom. Pristop oz.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pristop z vmesnim jezikom

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Prusija

Pruska akademija znanosti

Kraljevo-pruska akademija znanosti (izvirno Königlich-Preußische Akademie der Wissenschaften; krajše le Pruska akademija znanosti) je 11. julija 1700 v Berlinu ustanovil brandenburški vojvoda Friderik III. kot Kurfürstlich-Brandenburgische Societät der Wissenschaften.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pruska akademija znanosti

Računalo

Namizno elektronsko računalo. Abak - računalo na kroglice Pascalovo mehansko računalo Leibnizevo računalo Mehansko namizno računalo iz sredine 20. stoletja, po domače imenovano »kofemaln« Žepno logaritemsko računalo (krožna izvedba) Računálo je naprava ali stroj za izvajanje numeričnih izračunov.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Računalo

Ralph Cudworth

Ralph Cudworth, FRS, angleški filozof, teolog, cambriški platonist, * 1617, Aller, Somerset, Anglija, † 26. junij 1688, Cambridge, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Ralph Cudworth

Ramon Llull

Ramon Llull (latinsko Raimundus Lullus), katalonski filozof, logik, mistik, misijonar, pisatelj in pesnik, * ok.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Ramon Llull

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Realnost

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in René Descartes

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Ruski imperij

Sarvepalli Radhakrišnan

Sarvepalli Radhakrišnan, indijski filozof, pedagog in državnik, predsednik Republike Indije od 1962 do 1967, * 5. september 1888, Tiruttani, Tamil Nadu, Indija, † 17. april 1975, Madras (danes Chennai), Tamil Nadu.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Sarvepalli Radhakrišnan

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam astronomskih vsebin

Seznam filozofov

Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam filozofov

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematikov

Seznam nemških diplomatov

Seznam nemških diplomatov.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam nemških diplomatov

Seznam nemških filozofov

Seznam nemških filozofov.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam nemških filozofov

Seznam nemških jezikoslovcev

Seznam nemških jezikoslovcev.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam nemških jezikoslovcev

Seznam nemških matematikov

Seznam nemških matematikov.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam nemških matematikov

Seznam nemških pravnikov

Seznam nemških pravnikov.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam nemških pravnikov

Seznam nemških zgodovinarjev

Seznam nemških zgodovinarjev.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam nemških zgodovinarjev

Seznam univerz v Nemčiji

Seznam univerz v Nemčiji.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam univerz v Nemčiji

Seznam zgodovinarjev

Seznam zgodovinarjev.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam zgodovinarjev

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam zgodovinskih vsebin

Simone de Beauvoir

Simone-Lucie-Ernestine-Marie Bertrand de Beauvoir, poznana kot Simone de Beauvoir, francoska pisateljica, eksistencialistična filozofinja, politična aktivistka, feministka in družbena teoretičarka, * 9. januar 1908, Pariz, Francija, † 14. april 1986, Pariz.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Simone de Beauvoir

Sveti Anzelm

Sveti Anzelm iz Canterburyja/iz Aoste, italijanski filozof, teolog in nadškof Canterburyja (od 1093 do 1109), * 1033, Aosta, Burgundija (danes Italija), † 21. april 1109, Canterbury, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Sveti Anzelm

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Teorija števil

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Teorija grafov

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Thomas Harriot

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Transcendentno število

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Wilsonov izrek

Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Wilsonov izrek

Zakaj sploh kaj obstaja

accessdate.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zakaj sploh kaj obstaja

Zgodovina števila π

1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zgodovina števila π

Zgodovina računalništva

Kot najzgodnejši računalnik je težko določiti neko napravo, delno zaradi različnih interpretacij pojma »računalnik« skozi čas.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zgodovina računalništva

Zlo

Zlo je pojem, katerega najdemo že v najstarejših književnostih Sumerije in Egipta.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zlo

Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza

Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza (ali Leibniz-Gemeinschaft) je zveza nemških neuniverzitetnih raziskovalnih inštitutov, ki delujejo na raznih študijskih področjih.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza

1. julij

1.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1. julij

14. november

14.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 14. november

1646

1646 (MDCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1646

1700

1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1700

1716

1716 (MDCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1716

Prav tako znan kot Gottfried Leibniz, Gottfried W. Leibniz, Leibniz.

, Jakob Bernoulli I., James Gregory, Janez Duns Skot, Jean le Rond d'Alembert, Jožef Mislej, Johann Bernoulli I., Johann Christoph Sturm, John Machin, Konfucij, Kurt Gödel, Leonhard Euler, Lou Andreas-Salomé, Luigi Guido Grandi, Luis de Molina, Matematični dokaz, Matrika, Metoda izčrpavanja, Milan Kangrga, Mohamed, Načelo najmanjše akcije, Neilova parabola, Nemci, Nerešeni matematični problemi, Nicolas Malebranche, Nikolaj Kuzanski, Norbert Wiener, Observatorij Berlin, Odvod, Odvod produkta, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Philosophia perennis, Pi, Pierre de Fermat, Pierre Duhem, Pietro Mengoli, Pitagora, Platon, Pomeni imen asteroidov: 5001–5500, Pristop z vmesnim jezikom, Prusija, Pruska akademija znanosti, Računalo, Ralph Cudworth, Ramon Llull, Realnost, René Descartes, Ruski imperij, Sarvepalli Radhakrišnan, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam nemških diplomatov, Seznam nemških filozofov, Seznam nemških jezikoslovcev, Seznam nemških matematikov, Seznam nemških pravnikov, Seznam nemških zgodovinarjev, Seznam univerz v Nemčiji, Seznam zgodovinarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Simone de Beauvoir, Sveti Anzelm, Teorija števil, Teorija grafov, Thomas Harriot, Transcendentno število, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Wilsonov izrek, Zakaj sploh kaj obstaja, Zgodovina števila π, Zgodovina računalništva, Zlo, Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza, 1. julij, 14. november, 1646, 1700, 1716.