Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Laetentur caeli

Index Laetentur caeli

Lætentur cæli (tudi: Lætentur cœli oziroma Laetentur caeli)) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 6. julija 1439 na Florentinskem koncilu. V njej izraža veselje nad odpravo vzhodnega razkola in zedinjenje carigrajskega pravoslavja z Rimsko Cerkvijo.

Kazalo

  1. 54 odnosi: Aleksandrija, Antiohija, Bitka na Kosovskem polju, Bitka na Marici, Bitka pri Nikopolju, Bizantinsko cesarstvo, Cantate Domino, Carigrad, Drugi lyonski koncil, Ekumenski koncil, Enciklopedija Britannica, Evharistija, Filozofija, Florentinski koncil, Grščina, Jeruzalem, Križarske vojne, Kristjani, Latinščina, Madžari, Muslimani, Nebesa, Papeška bula, Papež, Papež Bonifacij IX., Papež Evgen IV., Patriarhat, Pekel, Rim, Rimskokatoliška cerkev, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam papeških bul, Seznam papežev, Seznam vladarjev, Sicut dudum, Sodni dan, Srbi, Stoletna vojna, Sveti Duh, Sveti Peter, Sveto rimsko cesarstvo, Turki, Unija, Velika shizma, Vice, Vulgata, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zahodni razkol, 13. januar, 1435, ... Razširi indeks (4 več) »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Laetentur caeli in Aleksandrija

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Laetentur caeli in Antiohija

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.

Poglej Laetentur caeli in Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Marici

Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.

Poglej Laetentur caeli in Bitka na Marici

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Poglej Laetentur caeli in Bitka pri Nikopolju

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Laetentur caeli in Bizantinsko cesarstvo

Cantate Domino

Cantate Domino) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 4. februarja 1441 na Florentinskem koncilu kot Odlok za etiopske Kopte. V njej izraža veselje nad zedinjenjem več bližnjevzhodnih krščanskih Cerkva in Armencev. V njej so naštete točke obvezne veroizpovedi kakor tudi prepričanje, da “Extra Ecclesiam nulla salus”, po čemer bula buri duhove tudi danes.

Poglej Laetentur caeli in Cantate Domino

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Laetentur caeli in Carigrad

Drugi lyonski koncil

Drugi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7. maja - 17. julija 1274 v lyonski stolnici Svetega Janeza Krstnika kot štirinajsti ekumenski koncil.

Poglej Laetentur caeli in Drugi lyonski koncil

Ekumenski koncil

Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.

Poglej Laetentur caeli in Ekumenski koncil

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Poglej Laetentur caeli in Enciklopedija Britannica

Evharistija

Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.

Poglej Laetentur caeli in Evharistija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Laetentur caeli in Filozofija

Florentinski koncil

Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.

Poglej Laetentur caeli in Florentinski koncil

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Laetentur caeli in Grščina

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Laetentur caeli in Jeruzalem

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Laetentur caeli in Križarske vojne

Kristjani

Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.

Poglej Laetentur caeli in Kristjani

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Laetentur caeli in Latinščina

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Laetentur caeli in Madžari

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Poglej Laetentur caeli in Muslimani

Nebesa

Poslednja sodba - nebesa, freska v Sikstinski kapeli, Michelangelo, 1508-1512 Nebésa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti in užitka.

Poglej Laetentur caeli in Nebesa

Papeška bula

Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.

Poglej Laetentur caeli in Papeška bula

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Laetentur caeli in Papež

Papež Bonifacij IX.

Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).

Poglej Laetentur caeli in Papež Bonifacij IX.

Papež Evgen IV.

Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).

Poglej Laetentur caeli in Papež Evgen IV.

Patriarhat

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.

Poglej Laetentur caeli in Patriarhat

Pekel

Slika prikazovanja pekla Glede na stališča številnih religij je pekel negostoljuben, nezemeljski kraj kaznovanja za dejanja, storjena na tem svetu, ki jih posamezna vera prepoveduje.

Poglej Laetentur caeli in Pekel

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Laetentur caeli in Rim

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Laetentur caeli in Rimskokatoliška cerkev

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Laetentur caeli in Seznam bizantinskih cesarjev

Seznam papeških bul

Seznam papeških bul.

Poglej Laetentur caeli in Seznam papeških bul

Seznam papežev

Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Laetentur caeli in Seznam papežev

Seznam vladarjev

To je krovni seznam seznamov vladarjev.

Poglej Laetentur caeli in Seznam vladarjev

Sicut dudum

Sicut dudum je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 13. januarja 1435.

Poglej Laetentur caeli in Sicut dudum

Sodni dan

''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.

Poglej Laetentur caeli in Sodni dan

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Laetentur caeli in Srbi

Stoletna vojna

15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.

Poglej Laetentur caeli in Stoletna vojna

Sveti Duh

Upodobitev ''Svetega Duha v podobi goloba nad Sveto družino'' na sliki Juana Simona Gutierreza Sveti Duh je v krščanskem verovanju ena izmed treh božanskih oseb Svete Trojica, poleg Boga Očeta in Boga Sina (Božjega sina) Jezusa Kristusa.

Poglej Laetentur caeli in Sveti Duh

Sveti Peter

Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.

Poglej Laetentur caeli in Sveti Peter

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Laetentur caeli in Sveto rimsko cesarstvo

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Laetentur caeli in Turki

Unija

Unija na splošno pomeni zveza ali združenje.

Poglej Laetentur caeli in Unija

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Poglej Laetentur caeli in Velika shizma

Vice

Vice (Les Très Riches Heures du duc de Berry, Folio 113v) Více pomenijo za vernike Rimskokatoliške Cerkve stopnjo priprave duše na vstop v nebesa.

Poglej Laetentur caeli in Vice

Vulgata

Vulgata Sixtina Vulgata (latinsko za »splošno razširjena, sprejeta«, polno ime: Vulgata versio) je latinski prevod Svetega pisma z začetka 5.

Poglej Laetentur caeli in Vulgata

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Laetentur caeli in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zahodni razkol

Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.

Poglej Laetentur caeli in Zahodni razkol

13. januar

13.

Poglej Laetentur caeli in 13. januar

1435

1435 (MCDXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Laetentur caeli in 1435

1439

1439 (MCDXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Laetentur caeli in 1439

1441

1441 (MCDXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Laetentur caeli in 1441

4. februar

4.

Poglej Laetentur caeli in 4. februar

6. julij

6.

Poglej Laetentur caeli in 6. julij

, 1439, 1441, 4. februar, 6. julij.