Hitreje kot brskalnik!
121 odnosi: Adolphe Sax, Alice Cooper, Arrigo Boito, Šrilanka, Žiga Turk, Blaž Crobath, Carl Rogers, Charles Lindbergh, Charles Marie de La Condamine, Clyde William Tombaugh, Dan, Dietrich Bonhoeffer, Edward Sapir, Francija, George Washington, God, Gregorijanski koledar, György Káldi, Hendrik Antoon Lorentz, Hraban Maver, Jacques Prévert, Jakob Savinšek, Jaltska konferenca, Janez Bitenc, Josip Juraj Strossmayer, Josip Macarol, Kim Jong-nam, Leto, Manila, Marko Brecelj, Marko Pohlin, Ofenziva, Okupacija, Pirmin Zurbriggen, Planica, Porurje, Predsednik, Prestopno leto, Prva svetovna vojna, Rihard I. Levjesrčni, Rosa Parks, Satjendra Nat Bose, Slovenska matica, Srbija in Črna gora, Stanko Bloudek, Thomas Penyngton Kirkman, Združene države Amerike, 1099, 1168, 1170, ..., 1194, 1222, 1337, 1410, 1459, 1508, 1573, 1611, 1634, 1671, 1673, 1693, 1701, 1713, 1735, 1739, 1746, 1774, 1789, 1797, 1801, 1806, 1814, 1815, 1817, 1842, 1848, 1853, 1855, 1864, 1871, 1872, 1884, 1894, 1895, 1897, 1899, 1900, 1902, 1903, 1905, 1906, 1913, 1917, 1918, 1922, 1923, 1925, 1928, 1934, 1939, 1945, 1947, 1948, 1951, 1961, 1962, 1963, 1971, 1974, 1975, 1977, 1980, 1987, 1997, 2001, 2003, 2005, 2022, 780, 856. Razširi indeks (71 več) »
Adolphe Sax
(Antoine-Joseph) Adolphe Sax, belgijski izumitelj glasbenih instrumentov * 6. november 1814, Dinant, Belgija, † 4. februar 1894, Pariz.
Novo!!: 4. februar in Adolphe Sax · Poglej več »
Alice Cooper
Alice Cooper, ameriški rock pevec, tekstopisec in glasbenik, * 4. februar 1948.
Novo!!: 4. februar in Alice Cooper · Poglej več »
Arrigo Boito
Arrigo Enrico Giuseppe Giovanni Boito, italijanski skladatelj, pesnik, pisatelj in libretist, * 24. februar 1842, Padova, Italija, † 10. junij 1918, Milano, Italija.
Novo!!: 4. februar in Arrigo Boito · Poglej več »
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Novo!!: 4. februar in Šrilanka · Poglej več »
Žiga Turk
Žiga Turk, slovenski informatik, politik in kolumnist, * 4. februar 1962, Ljubljana.
Novo!!: 4. februar in Žiga Turk · Poglej več »
Blaž Crobath
Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen, * 4. februar 1797, Železniki, † 13. julij 1848, Ljubljana.
Novo!!: 4. februar in Blaž Crobath · Poglej več »
Carl Rogers
Carl Rogers, ameriški psiholog, * 8. januar 1902, Oak Park, Illinois, ZDA, † 4. februar 1987, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 4. februar in Carl Rogers · Poglej več »
Charles Lindbergh
Charles Augustus Lindbergh, ameriški letalec, častnik, raziskovalec, pisatelj in izumitelj, * 4. februar 1902, Detroit, Michigan, Združene države Amerike, † 26. avgust 1974, vas Kipahulu, Havaji, ZDA.
Novo!!: 4. februar in Charles Lindbergh · Poglej več »
Charles Marie de La Condamine
Charles Marie de La Condamine, francoski geograf in matematik, * 28. januar 1701, Pariz, Francija, † 4. februar 1774, Pariz.
Novo!!: 4. februar in Charles Marie de La Condamine · Poglej več »
Clyde William Tombaugh
Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.
Novo!!: 4. februar in Clyde William Tombaugh · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 4. februar in Dan · Poglej več »
Dietrich Bonhoeffer
Dietrich Bonhoeffer, nemški teolog, pastor in antinacist, * 4. februar 1906, Breslau, Nemško cesarstvo (sedaj Vroclav, Poljska), † 9. april 1945, Flossenbürg, Tretji rajh.
Novo!!: 4. februar in Dietrich Bonhoeffer · Poglej več »
Edward Sapir
Edward Sapir, nemško-ameriški antropolog in lingvist, * 26. januar 1884, Lauenburg, Prusija (danes Poljska), † 4. februar 1939, New Haven, Connecticut, ZDA.
Novo!!: 4. februar in Edward Sapir · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: 4. februar in Francija · Poglej več »
George Washington
George Washington, ameriški general, politik, prvi predsednik ZDA in eden od ustanovnih očetov, * 22. februar 1732, Westmoreland, Virginija, † 14. december 1799, Virginija.
Novo!!: 4. februar in George Washington · Poglej več »
God
Priprave na praznovanju godu na začetku 20. stoletja. Slika Fanny Brate: ''God'' (olje na platnu, 1902) Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega svetnika.
Novo!!: 4. februar in God · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 4. februar in Gregorijanski koledar · Poglej več »
György Káldi
György Káldi madžarski jezuit, teolog, katoliški pisec, prevajalec prvega madžarskega katoliškega Svetega pisma.
Novo!!: 4. februar in György Káldi · Poglej več »
Hendrik Antoon Lorentz
Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.
Novo!!: 4. februar in Hendrik Antoon Lorentz · Poglej več »
Hraban Maver
Hraban Maver (tudi Raban, Rabanus Maurus), nemški filozof, teolog, pesnik, enciklopedist in katoliški diakon, * pribl.
Novo!!: 4. februar in Hraban Maver · Poglej več »
Jacques Prévert
Jacques Prevert, francoski pesnik, * 4. februar 1900 Neuilly-sur-Seine, † 11. april 1977, Omonville-la-Petite.
Novo!!: 4. februar in Jacques Prévert · Poglej več »
Jakob Savinšek
Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik, * 4. februar 1922, Kamnik, Slovenija, † 17. avgust 1961, Kirchheim, Nemčija.
Novo!!: 4. februar in Jakob Savinšek · Poglej več »
Jaltska konferenca
Zavezniki v drugi svetovni vojni - »Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Josif Stalin. Prisotni so tudi angleški admiral flote, Andrew Cunningham, RN, maršal RAF-a Sir Charles Portal, RAF (oba stojita za Churchillom); ter admiral flote William D. Leahy, USN, (stoječ za Rooseveltom). Jaltska konferenca (tudi Krimska konferenca in s tajnim imenom Argonavtska konferenca) je bila konferenca, ki je potekala od 4.
Novo!!: 4. februar in Jaltska konferenca · Poglej več »
Janez Bitenc
Janez Bitenc, slovenski skladatelj, pedagog in publicist, * 25. oktober 1925, Ljubljana, † 4. februar 2005, Ljubljana.
Novo!!: 4. februar in Janez Bitenc · Poglej več »
Josip Juraj Strossmayer
Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Novo!!: 4. februar in Josip Juraj Strossmayer · Poglej več »
Josip Macarol
Josip Macarol, slovenski slikar, * 4. februar 1871, Križ pri Tomaju, † 17. avgust 1951, Ljubljana.
Novo!!: 4. februar in Josip Macarol · Poglej več »
Kim Jong-nam
Kim Jong-nam leta 2012 Kim Jong-nam (korejsko: 김영남), severnokorejski politik; 4. februar 1928, Pjongjang, Severna Koreja.
Novo!!: 4. februar in Kim Jong-nam · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 4. februar in Leto · Poglej več »
Manila
Središče mesta ponoči Mesto Manila (filipinsko Lungsod ng Maynila), največkrat samo Manila, je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Filipinov.
Novo!!: 4. februar in Manila · Poglej več »
Marko Brecelj
Marko Brecelj, slovenski kantavtor, * 30. april 1951, Sarajevo, † 4. februar 2022, Izola.
Novo!!: 4. februar in Marko Brecelj · Poglej več »
Marko Pohlin
Marko Pohlin roj.
Novo!!: 4. februar in Marko Pohlin · Poglej več »
Ofenziva
Ofenziva je vojaška operacija, ki skuša z agresivno projekcijo oboroženih sil zavzeti ozemlje, pridobiti doseganje cilja ali nekaj večjih strateških operativnih ali taktičnih ciljev.
Novo!!: 4. februar in Ofenziva · Poglej več »
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Novo!!: 4. februar in Okupacija · Poglej več »
Pirmin Zurbriggen
Pirmin Zurbriggen, švicarski alpski smučar, * 4. februar 1963, Saas-Almagell, Valais, Švica.
Novo!!: 4. februar in Pirmin Zurbriggen · Poglej več »
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: 4. februar in Planica · Poglej več »
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Novo!!: 4. februar in Porurje · Poglej več »
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Novo!!: 4. februar in Predsednik · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 4. februar in Prestopno leto · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 4. februar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Novo!!: 4. februar in Rihard I. Levjesrčni · Poglej več »
Rosa Parks
Rosa Parks, rojena kot Rosa Louise McCauley, afroameriška šivilja in borka za človekove pravice, * 4. februar 1913, Tuskegee, Alabama, ZDA, † 24. oktober 2005, Detroit, Michigan, ZDA.
Novo!!: 4. februar in Rosa Parks · Poglej več »
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Novo!!: 4. februar in Satjendra Nat Bose · Poglej več »
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Novo!!: 4. februar in Slovenska matica · Poglej več »
Srbija in Črna gora
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija.
Novo!!: 4. februar in Srbija in Črna gora · Poglej več »
Stanko Bloudek
Stanko Bloudek, slovenski letalski konstruktor, športnik, načrtovalec športnih objektov, * 11. februar 1890, Idrija, † 26. november 1959, Ljubljana.
Novo!!: 4. februar in Stanko Bloudek · Poglej več »
Thomas Penyngton Kirkman
Thomas Penyngton Kirkman, angleški matematik, * 31. marec 1806, Bolton pri Manchestru, Anglija, † 4. februar 1895, Bowdon pri Manchestru.
Novo!!: 4. februar in Thomas Penyngton Kirkman · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 4. februar in Združene države Amerike · Poglej več »
1099
1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1099 · Poglej več »
1168
1168 (MCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1168 · Poglej več »
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1170 · Poglej več »
1194
1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1194 · Poglej več »
1222
1222 (MCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1222 · Poglej več »
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1337 · Poglej več »
1410
1410 (MCDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1410 · Poglej več »
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1459 · Poglej več »
1508
1508 (MDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1508 · Poglej več »
1573
1573 (MDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1573 · Poglej več »
1611
1611 (MDCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 4. februar in 1611 · Poglej več »
1634
1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1634 · Poglej več »
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1671 · Poglej več »
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1673 · Poglej več »
1693
1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1693 · Poglej več »
1701
1701 (MDCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1701 · Poglej več »
1713
1713 (MDCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1713 · Poglej več »
1735
1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1735 · Poglej več »
1739
1739 (MDCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1739 · Poglej več »
1746
1746 (MDCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1746 · Poglej več »
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1774 · Poglej več »
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1789 · Poglej več »
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1797 · Poglej več »
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 4. februar in 1801 · Poglej več »
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1806 · Poglej več »
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1814 · Poglej več »
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 4. februar in 1815 · Poglej več »
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1817 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1842 · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1848 · Poglej več »
1853
1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1853 · Poglej več »
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1855 · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1864 · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 4. februar in 1871 · Poglej več »
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1872 · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1884 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1894 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1895 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1897 · Poglej več »
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 4. februar in 1899 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1900 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 4. februar in 1902 · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1903 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1905 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1906 · Poglej več »
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1913 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 4. februar in 1918 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1922 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1923 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1925 · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1928 · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1934 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1939 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1945 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1947 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1948 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1951 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 4. februar in 1961 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 1962 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 4. februar in 1963 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 4. februar in 1971 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 4. februar in 1974 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1975 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 1977 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 4. februar in 1980 · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 4. februar in 1987 · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 1997 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. februar in 2001 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 2003 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 2005 · Poglej več »
2022
2022 (MMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 2022 · Poglej več »
780
780 (DCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 4. februar in 780 · Poglej več »
856
856 (DCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 4. februar in 856 · Poglej več »
