Kazalo
64 odnosi: Ahaja, Antična Šparta, Antika, Argos (mesto), Atenska vojvodina, Četrta križarska vojna, Baron, Beneška republika, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bonifacij I. Montferraški, Burgundija, Egejsko morje, Epirski despotat, Fevdalizem, Francoščina, Grčija, Grščina, Ivan III. Dukas Vatac, Knez, Konstantinopel, Korint, Križarske države, Latinsko cesarstvo, Malteški viteški red, Med, Mihael VIII. Paleolog, Monemvazija, Morejska kronika, Neapeljsko kraljestvo, Nikejsko cesarstvo, Olje, Osmansko cesarstvo, Patras, Peloponez, Pesnik, Rimskokatoliška cerkev, Rozine, Solun, Solunsko kraljestvo, Svila, Templjarji, Tevtonski viteški red, Trubadur, Vino, Vojaški red, Vzhodna pravoslavna cerkev, 1204, 1205, 1259, ... Razširi indeks (14 več) »
- Bivše države na Balkanu
- Bivše kneževine
- Bivše vazalne države
Ahaja
Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.
Poglej Ahajska kneževina in Ahaja
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Ahajska kneževina in Antična Šparta
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Ahajska kneževina in Antika
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Ahajska kneževina in Argos (mesto)
Atenska vojvodina
Atenska vojvodina (grško Δουκάτον Αθηνών, francosko Duché d'Athènes) je bila ena od križarskih držav, ki so jo ustanovili v Grčiji po propadu Bizantinskega cesarstva v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Ahajska kneževina in Atenska vojvodina
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Ahajska kneževina in Četrta križarska vojna
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Poglej Ahajska kneževina in Baron
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Ahajska kneževina in Beneška republika
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Ahajska kneževina in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ahajska kneževina in Bizantinsko cesarstvo
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Poglej Ahajska kneževina in Bonifacij I. Montferraški
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Ahajska kneževina in Burgundija
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Ahajska kneževina in Egejsko morje
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Ahajska kneževina in Epirski despotat
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Ahajska kneževina in Fevdalizem
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ahajska kneževina in Francoščina
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ahajska kneževina in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ahajska kneževina in Grščina
Ivan III. Dukas Vatac
Ivan III.
Poglej Ahajska kneževina in Ivan III. Dukas Vatac
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Ahajska kneževina in Knez
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Ahajska kneževina in Konstantinopel
Korint
Korint (/kɔrɪnθ/; grščina: Κόρινθος, Korinthos, izgovarjava) je mesto in nekdanja občina v Korintiji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Ahajska kneževina in Korint
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Ahajska kneževina in Križarske države
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Ahajska kneževina in Latinsko cesarstvo
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Ahajska kneževina in Malteški viteški red
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Ahajska kneževina in Med
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Ahajska kneževina in Mihael VIII. Paleolog
Monemvazija
Monemvazija (grško, Monemvasía) je mesto in občina v Lakoniji, Grčija.
Poglej Ahajska kneževina in Monemvazija
Morejska kronika
Nekaj verzov grške različice Morejske kronikeEdward Gibbon, The History of the Decline and Fall of the Roman Empire. Fred de Fau and Co., 1906, priloga k 9. zvezku, str. 386. Morejska kronika (grško: Το χρονικόν τουΜορέως) je dolg zgodovinski tekst iz 14.
Poglej Ahajska kneževina in Morejska kronika
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Ahajska kneževina in Neapeljsko kraljestvo
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Ahajska kneževina in Nikejsko cesarstvo
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Ahajska kneževina in Olje
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ahajska kneževina in Osmansko cesarstvo
Patras
Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.
Poglej Ahajska kneževina in Patras
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Ahajska kneževina in Peloponez
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Ahajska kneževina in Pesnik
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ahajska kneževina in Rimskokatoliška cerkev
Rozine
Črne, na soncu sušene rozine Rozine so posušene grozdne jagode.
Poglej Ahajska kneževina in Rozine
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Ahajska kneževina in Solun
Solunsko kraljestvo
Solunsko kraljestvo (grško: Βασίλειον Θεσσαλονίκης) je bila kratkotrajna križarska država, ki so jo ustanovili po četrti križarski vojni na ozemlju bivšega Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ahajska kneževina in Solunsko kraljestvo
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Ahajska kneževina in Svila
Templjarji
Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Poglej Ahajska kneževina in Templjarji
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Ahajska kneževina in Tevtonski viteški red
Trubadur
Trubadúr je bil pesnik in pevec v srednjeveški Franciji.
Poglej Ahajska kneževina in Trubadur
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Ahajska kneževina in Vino
Vojaški red
Vojaški ali viteški redovi so redovniške skupnosti, ki so nastale v času križarskih vojn in so v svojih ustanovah povezovale pravila redovniškega življenja in viteštva.
Poglej Ahajska kneževina in Vojaški red
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Ahajska kneževina in Vzhodna pravoslavna cerkev
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ahajska kneževina in 1204
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ahajska kneževina in 1205
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ahajska kneževina in 1259
1278
1278 (MCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ahajska kneževina in 1278
1289
1289 (MCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ahajska kneževina in 1289
1306
1306 (MCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ahajska kneževina in 1306
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ahajska kneževina in 1307
1312
1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ahajska kneževina in 1312
1313
1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ahajska kneževina in 1313
1318
1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ahajska kneževina in 1318
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ahajska kneževina in 1320
1321
1321 (MCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ahajska kneževina in 1321
1333
1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ahajska kneževina in 1333
1373
1373 (MCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ahajska kneževina in 1373
1383
1383 (MCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ahajska kneževina in 1383
1396
1396 (MCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ahajska kneževina in 1396
1432
1432 (MCDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ahajska kneževina in 1432
Glej tudi
Bivše države na Balkanu
Bivše kneževine
Bivše vazalne države
Prav tako znan kot Kneževina Ahaja.