Kazalo
78 odnosi: Ahajska kneževina, Akropola, Aragonsko kraljestvo, Atena, Atene, Četrta križarska vojna, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Burgundija, Carigrad, Cerkev (zgradba), Duhovnik, Epirski despotat, Fevdalizem, Firence, Francija, Francoščina, Francozi, Franki, Grčija, Grščina, Grški tempelj, Grki, Italijani, Katalonščina, Katalonija, Konstantin XI. Paleolog, Kraljevina Sicilija, Krščanstvo, Križarske države, Latinščina, Latinsko cesarstvo, Marija Božja mati, Mehmed II. Osvajalec, Nadškof, Nadškofija, Nikejsko cesarstvo, Osmansko cesarstvo, Papež Inocenc III., Parlament, Partenon, Patriarhat, Solun, Solunsko kraljestvo, Srbi, Sultan, Tebe, Grčija, Tesalija, Vitez, Vojvoda, ... Razširi indeks (28 več) »
- Bivše države na Balkanu
Ahajska kneževina
Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.
Poglej Atenska vojvodina in Ahajska kneževina
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Atenska vojvodina in Akropola
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Atenska vojvodina in Aragonsko kraljestvo
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Atenska vojvodina in Atena
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Atenska vojvodina in Atene
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Atenska vojvodina in Četrta križarska vojna
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Atenska vojvodina in Beneška republika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Atenska vojvodina in Bizantinsko cesarstvo
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Atenska vojvodina in Burgundija
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Atenska vojvodina in Carigrad
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Atenska vojvodina in Cerkev (zgradba)
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Atenska vojvodina in Duhovnik
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Atenska vojvodina in Epirski despotat
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Atenska vojvodina in Fevdalizem
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Atenska vojvodina in Firence
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Atenska vojvodina in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Atenska vojvodina in Francoščina
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Atenska vojvodina in Francozi
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Atenska vojvodina in Franki
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Atenska vojvodina in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Atenska vojvodina in Grščina
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Atenska vojvodina in Grški tempelj
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Atenska vojvodina in Grki
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Atenska vojvodina in Italijani
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Atenska vojvodina in Katalonščina
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Atenska vojvodina in Katalonija
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Atenska vojvodina in Konstantin XI. Paleolog
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Atenska vojvodina in Kraljevina Sicilija
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Atenska vojvodina in Krščanstvo
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Atenska vojvodina in Križarske države
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Atenska vojvodina in Latinščina
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Atenska vojvodina in Latinsko cesarstvo
Marija Božja mati
Mihael Stroj: Marija z detetom Marija Božja mati je naziv, ki ga uporabljajo kristjani, kadar hočejo poudariti, da je Marija rodila Jezusa, ki je bil hkrati človek in tudi Bog.
Poglej Atenska vojvodina in Marija Božja mati
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Atenska vojvodina in Mehmed II. Osvajalec
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Atenska vojvodina in Nadškof
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Atenska vojvodina in Nadškofija
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Atenska vojvodina in Nikejsko cesarstvo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Atenska vojvodina in Osmansko cesarstvo
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Atenska vojvodina in Papež Inocenc III.
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Atenska vojvodina in Parlament
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Atenska vojvodina in Partenon
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Atenska vojvodina in Patriarhat
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Atenska vojvodina in Solun
Solunsko kraljestvo
Solunsko kraljestvo (grško: Βασίλειον Θεσσαλονίκης) je bila kratkotrajna križarska država, ki so jo ustanovili po četrti križarski vojni na ozemlju bivšega Bizantinskega cesarstva.
Poglej Atenska vojvodina in Solunsko kraljestvo
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Atenska vojvodina in Srbi
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Atenska vojvodina in Sultan
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Atenska vojvodina in Tebe, Grčija
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Atenska vojvodina in Tesalija
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Atenska vojvodina in Vitez
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Atenska vojvodina in Vojvoda
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Atenska vojvodina in Vojvodina
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Atenska vojvodina in Vzhodna pravoslavna cerkev
1120
1120 (MCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Atenska vojvodina in 1120
1140
1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Atenska vojvodina in 1140
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Atenska vojvodina in 1175
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Atenska vojvodina in 12. stoletje
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Atenska vojvodina in 1204
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atenska vojvodina in 1205
1224
1224 (MCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Atenska vojvodina in 1224
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Atenska vojvodina in 1260
1308
1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Atenska vojvodina in 1308
1311
1311 (MCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Atenska vojvodina in 1311
1318
1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Atenska vojvodina in 1318
1319
1319 (MCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Atenska vojvodina in 1319
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Atenska vojvodina in 1337
1366
1366 (MCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Atenska vojvodina in 1366
1379
1379 (MCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atenska vojvodina in 1379
1380
1380 (MCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Atenska vojvodina in 1380
1381
1381 (MCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Atenska vojvodina in 1381
1388
1388 (MCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Atenska vojvodina in 1388
1390
1390 (MCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atenska vojvodina in 1390
1395
1395 (MCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Atenska vojvodina in 1395
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Atenska vojvodina in 14. stoletje
1402
1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Atenska vojvodina in 1402
1444
1444 (MCDXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Atenska vojvodina in 1444
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Atenska vojvodina in 1456
1458
1458 (MCDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Atenska vojvodina in 1458
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Atenska vojvodina in 15. stoletje