Kazalo
128 odnosi: Aga, Akropola, Akvadukt (most), Aleksej I. Komnen, Amalfi, Anastazij II., Anatolija, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Anemasova ječa, Antična Šparta, Antiohija, Arkadij, Atila, Bajazid I., Balkan, Bazilika (top), Beneška republika, Beograd, Bitinija, Bizantinsko cesarstvo, Bombarda, Bospor, Carigrad, Ceh, Cement, Citadela, Egipt, Filip II. Makedonski, Friderik I. Barbarossa, Galata, Galatski stolp, Galatski stolp (stari), Genovska republika, Grščina, Hagija Sofija, Heraklij, Herkul, Huni, Ikonoklazem, Ivan II. Komnen, Ivan V. Paleolog, Ivan VI. Kantakuzen, Ivan VII. Paleolog, Ivan VIII. Paleolog, Ivo Andrić, Izak II. Angel, Janez Krstnik, Janičar, Justin II., ... Razširi indeks (78 več) »
- Konstantinopel
- Kraji svetovne dediščine v Turčiji
- Mestna obzidja
Aga
Aga je lahko.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Aga
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Akropola
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Akvadukt (most)
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Aleksej I. Komnen
Amalfi
Amalfi je obmorsko mesto v Italiji, ki leži na obali Salernskega zaliva.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Amalfi
Anastazij II.
Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Anastazij II.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Anatolija
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Andronik II. Paleolog
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Andronik III. Paleolog
Anemasova ječa
Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Anemasova ječa
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Antična Šparta
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Antiohija
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Arkadij
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Atila
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Bajazid I.
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Balkan
Bazilika (top)
Dardanelski top, kopija Bazilike, izdelan leta 1464 Bazilika ali Osmanski top, bombarda velikega kalibra, ki so jo za Osmansko cesarstvo izdelali vlaški topovski inženir Orban, Saruca Usta in arhitekt Muslihidin Usta v času, ko so bili topovi še nekaj novega.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Bazilika (top)
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Beneška republika
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Beograd
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Bitinija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Bizantinsko cesarstvo
Bombarda
Dardanelski top Bombarda (iz latinskega bombus – grmenje, bučanje in ardere - goreti), srednjeveški top ali možnar velikega kalibra s sprednjim ponjenjem, ki se je uporabljal predvsem med obleganji za streljanje kamnitih krogel.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Bombarda
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Bospor
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Carigrad
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ceh
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Cement
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Citadela
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Egipt
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Filip II. Makedonski
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Friderik I. Barbarossa
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Galata
Galatski stolp
Galatski stolp (Galata Kulesi), uradno Galata Tower Museum (Galata Kulesi Müzesi), je star genovski stolp v predelu Galata v okrožju Beyoğlu v Carigradu v Turčiji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Galatski stolp
Galatski stolp (stari)
Ostanki masivne verige, ki je zapirala vhod v Zlati rog Stari galatski stolp (grško: Megalos pyrgos – Veliki stolp) je bil stolp, ki je stal znotraj citadele Galata na severni obali Zlatega roga v Konstantinoplu.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Galatski stolp (stari)
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Genovska republika
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Grščina
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Hagija Sofija
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Heraklij
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Herkul
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Huni
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ikonoklazem
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ivan II. Komnen
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ivan V. Paleolog
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VII. Paleolog
Ivan VII.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ivan VII. Paleolog
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ivan VIII. Paleolog
Ivo Andrić
Ivo Andrić (srbsko Иво Андрић), bosansko-srbski književnik in diplomat, * 9. oktober 1892, Dolac pored Travnika, Avstro-Ogrska (današnja BiH), † 13. marec 1975, Beograd.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ivo Andrić
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Izak II. Angel
Janez Krstnik
Janez Krstnik (stárocerkvénoslovánščina: Іоаннъ Крестѧи) je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Janez Krstnik
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Janičar
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Justin II.
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Justinijan I.
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Kartagina (občina)
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Katalonija
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Kijevska Rusija
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Konstancij II.
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Konstantin I. Veliki
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Konstantin XI. Paleolog
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Konstantinopel
Konstantinopelska patria
Konstantinopelska patria (grško: Πάτρια Κωνσταντινουπόλεως, latinsko: Scriptores originum Constantinopolitarum, v dobesednem prevodu Pisci konstantinopelskega porekla), bizantinska zbirka zgodovinskih del o zgodovini in spomenikih v bizantinski prestolnici Konstantinoplu, sodobnem Istanbulu, Turčija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Konstantinopelska patria
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Konstantinopelski hipodrom
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Kreta
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Krum
Kvadriga
Kip kvadrige iz Braunschweiga Kvadriga je bil v Antiki voz, ki ga vlečejo štirje vzporedno vpreženi konji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Kvadriga
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Latinsko cesarstvo
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Leon III. Izavrijec
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Leon V. Armenec
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Magn Maksim
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mahmud II.
Manuel Hrizoloras
Manuel Hrizoloras (grško Μανουήλ Χρυσολωράς, * 1353 verjetno v Konstantinoplu, † 15. aprila 1415 v Konstanci) je bil bizantinski diplomat in pionir pri uvajanju grške književnosti v zahodni Evropi v poznem srednjem veku.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Manuel Hrizoloras
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Manuel I. Komnen
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Manuel II. Paleolog
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Marmarsko morje
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Marmor
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Megara
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mehmed II. Osvajalec
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mestna vrata
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mihael II. Amorijec
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mihael III. Pijanec
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mihael VIII. Paleolog
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mimar Sinan
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Mohamed
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Murat II.
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Napoleonske vojne
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Nikejsko cesarstvo
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Nikifor II. Fokas
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Nikomedija
Notitia Urbis Constantinopolitanae
Načrt Konstantinopla in njegova razdelitev na okrožja po ''Notitia Urbis'' s seznamom pomembnih zgradb v posameznem okrožju Notitia Urbis Constantinopolitanae, starodaven seznam spomenikov, javnih zgradb in javnih uslužbencev v Konstantinoplu od leta 425 do 440.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Notitia Urbis Constantinopolitanae
Obleganje Konstantinopla (626)
Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Obleganje Konstantinopla (626)
Obleganje Konstantinopla (674–678)
Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Obleganje Konstantinopla (674–678)
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Ogrska
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Omajadski kalifat
Orban
Orban ali Urban, inženir iz Brașova, Vlaška, Ogrsko kraljestvo, po poreklu Vlah ali Dačan, ki je ulil izjemno velike topove za osmansko obleganje Konstantinopla leta 1453, * ni znano, † 1453.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Orban
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Osman II.
Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Osman II.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Osmansko cesarstvo
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Palača Blaherne
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Palača Topkapi
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Papež
Papež Konstantin
Za protipapeža glej Protipapež Konstantin II. Konstantin je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 664 Sirija (Umajadski kalifat), † 9. april 715, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Papež Konstantin
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Pescenij Niger
Poterna
Poterna v IX. utrdbi trdnjave Kaunas, Litva Poterna (francosko: poterne), pomožna vrata, prehod, običajno podzemni hodnik ali galerija za komuniciranje v fortifikacijah ali med njimi, na primer po mestnem obzidju ali trdnjavi ali med njima, lahko pa tudi med fortifikacijo in zunanjim svetom.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Poterna
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Rimsko cesarstvo
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Saraceni
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Septimij Sever
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Sirija
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Smodnik
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Solun
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Sredozemlje
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Stoa
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Suda
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Sulejman I.
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Tagma (vojaška enota)
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Teodozij I.
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Teodozij II.
Teodozijev zakonik
Teodozijev zakonik (latinsko Codex Theodosianus) je zbir zakonov krščanskih cesarjev Rimskega cesarstva, ki so bili izdani po letu 312.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Teodozijev zakonik
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Teofil (bizantinski cesar)
Teofil Antiohijski
Teofil, šesti škof v sirski Antiohiji, nasledil naj bi Erosa (leta 169), njega pa naj bi nasledil Maksim (leta 183, za časa vladavine Marka Avrelija), čeprav so ti podatki le približni.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Teofil Antiohijski
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Tomaž Slovan
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Top
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Trakija
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Trapezundsko cesarstvo
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Turčija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Vandali
Vir illustris
Insignije pretorskega prefekta Ilirika (''Notitia Dignitatum'' Vir illustris (slovensko slavni mož) je bil v pozni antiki uradni naslov najvišjih senatorskih položajev v Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Vir illustris
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Vlaška
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Poglej Konstantinopelsko obzidje in Zlati rog