Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje
Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Andronik II. Paleolog, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Grščina, Heraklij, Ikonoklazem, Ivan II. Komnen, Izak II. Angel, Justinijan I., Kijev, Kijevska Rusija, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Leon III. Izavrijec, Manuel I. Komnen, Marmarsko morje, Marmor, Mehmed II. Osvajalec, Mihael VIII. Paleolog, Mimar Sinan, Nikejsko cesarstvo, Omajadski kalifat, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Sulejman I., Teodozij II., Teofil (bizantinski cesar), Turčija.
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Andronik II. Paleolog in Hagija Sofija · Andronik II. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija · Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje ·
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Carigrad in Hagija Sofija · Carigrad in Konstantinopelsko obzidje ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Hagija Sofija · Grščina in Konstantinopelsko obzidje ·
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Hagija Sofija in Heraklij · Heraklij in Konstantinopelsko obzidje ·
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Hagija Sofija in Ikonoklazem · Ikonoklazem in Konstantinopelsko obzidje ·
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Hagija Sofija in Ivan II. Komnen · Ivan II. Komnen in Konstantinopelsko obzidje ·
Izak II. Angel
Izak II.
Hagija Sofija in Izak II. Angel · Izak II. Angel in Konstantinopelsko obzidje ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Hagija Sofija in Justinijan I. · Justinijan I. in Konstantinopelsko obzidje ·
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Hagija Sofija in Kijev · Kijev in Konstantinopelsko obzidje ·
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Hagija Sofija in Kijevska Rusija · Kijevska Rusija in Konstantinopelsko obzidje ·
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Hagija Sofija in Konstancij II. · Konstancij II. in Konstantinopelsko obzidje ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Hagija Sofija in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Konstantinopelsko obzidje ·
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Hagija Sofija in Leon III. Izavrijec · Konstantinopelsko obzidje in Leon III. Izavrijec ·
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Hagija Sofija in Manuel I. Komnen · Konstantinopelsko obzidje in Manuel I. Komnen ·
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Hagija Sofija in Marmarsko morje · Konstantinopelsko obzidje in Marmarsko morje ·
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Hagija Sofija in Marmor · Konstantinopelsko obzidje in Marmor ·
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Hagija Sofija in Mehmed II. Osvajalec · Konstantinopelsko obzidje in Mehmed II. Osvajalec ·
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Hagija Sofija in Mihael VIII. Paleolog · Konstantinopelsko obzidje in Mihael VIII. Paleolog ·
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Hagija Sofija in Mimar Sinan · Konstantinopelsko obzidje in Mimar Sinan ·
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Hagija Sofija in Nikejsko cesarstvo · Konstantinopelsko obzidje in Nikejsko cesarstvo ·
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Hagija Sofija in Omajadski kalifat · Konstantinopelsko obzidje in Omajadski kalifat ·
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Hagija Sofija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Konstantinopelsko obzidje in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Hagija Sofija in Osmansko cesarstvo · Konstantinopelsko obzidje in Osmansko cesarstvo ·
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Hagija Sofija in Sulejman I. · Konstantinopelsko obzidje in Sulejman I. ·
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Hagija Sofija in Teodozij II. · Konstantinopelsko obzidje in Teodozij II. ·
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Hagija Sofija in Teofil (bizantinski cesar) · Konstantinopelsko obzidje in Teofil (bizantinski cesar) ·
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Hagija Sofija in Turčija · Konstantinopelsko obzidje in Turčija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje
Primerjava med Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje
Hagija Sofija 131 odnose, medtem ko je Konstantinopelsko obzidje 130. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 10.73% = 28 / (131 + 130).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
