Kazalo
16 odnosi: Antika, Bizantinsko cesarstvo, Comes sacrarum largitionum, Justinijan I., Karolingi, Magister militum, Magister officiorum, Merovingi, Notitia dignitatum, Praepositus sacri cubiculi, Pretorijanski prefekt, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Slovenščina, Valentinijan I..
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Vir illustris in Antika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vir illustris in Bizantinsko cesarstvo
Comes sacrarum largitionum
Notitii Dignitatum'': vreče denarja in kosi rude, ki kažejo na njegov nadzor nad rudniki in kovnicami, in codicil o njegovem imenovanju na stojalu Comes sacrarum largitionum (grško, dobesedno komes božanskih zakladov) je bil eden od najvišjih davčnih uradnikov v poznem Rimskem in zgodnjem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Vir illustris in Comes sacrarum largitionum
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Vir illustris in Justinijan I.
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Vir illustris in Karolingi
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Vir illustris in Magister militum
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Vir illustris in Magister officiorum
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Vir illustris in Merovingi
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Poglej Vir illustris in Notitia dignitatum
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Poglej Vir illustris in Praepositus sacri cubiculi
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Vir illustris in Pretorijanski prefekt
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Vir illustris in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Vir illustris in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Vir illustris in Rimsko cesarstvo
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Vir illustris in Slovenščina
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.