Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Comes sacrarum largitionum

Index Comes sacrarum largitionum

Notitii Dignitatum'': vreče denarja in kosi rude, ki kažejo na njegov nadzor nad rudniki in kovnicami, in codicil o njegovem imenovanju na stojalu Comes sacrarum largitionum (grško, dobesedno komes božanskih zakladov) je bil eden od najvišjih davčnih uradnikov v poznem Rimskem in zgodnjem Bizantinskem cesarstvu.

Kazalo

  1. 12 odnosi: Anastazij I. Dikor, Bizantinsko cesarstvo, Carinska služba, Fokas, Grščina, Konstantin I. Veliki, Logothetes tou genikou, Pretorijanski prefekt, Principat, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Rudnik.

Anastazij I. Dikor

Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Anastazij I. Dikor

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Bizantinsko cesarstvo

Carinska služba

češke mobilne carinske ekipe Carina ali carinska služba je represivna uradniška organizacija, ki se tradicionalno ukvarja s carinskim nadzorom nad uvozom in izvozom carinskega blaga ter pobiranjem davščine, ki se opira na prehod carinskega blaga preko meje, in ki se prav tako imenuje carina.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Carinska služba

Fokas

Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Fokas

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Grščina

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Konstantin I. Veliki

Logothetes tou genikou

Logothetes tou genikou (grško ali krajše, genikon, generalni logotet) je bil v srednjem Bizantinskem cesarstvu generalni finančni minister.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Logothetes tou genikou

Pretorijanski prefekt

Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Pretorijanski prefekt

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Principat

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Rimski senat

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Rimsko cesarstvo

Rudnik

Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.

Poglej Comes sacrarum largitionum in Rudnik