Odpri v Google MapsKazalo
23 odnosi: Aleksej I. Komnen, Ana Komnena, Andronik I. Komnen, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Andronik IV. Paleolog, Črno morje, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Genovska republika, Hagija Sofija, Heraklij, Ivan V. Paleolog, Izak II. Angel, Konstantinopelski hipodrom, Konstantinopelsko obzidje, Leon V. Armenec, Manuel I. Komnen, Manuel II. Paleolog, Osmansko cesarstvo, Palača Blaherne, Turčija, Turščina.
- Konstantinopel
- Zgradbe in objekti v Carigradu
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Anemasova ječa in Aleksej I. Komnen
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Anemasova ječa in Ana Komnena
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Poglej Anemasova ječa in Andronik I. Komnen
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Anemasova ječa in Andronik II. Paleolog
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Anemasova ječa in Andronik III. Paleolog
Andronik IV. Paleolog
Andronik IV.
Poglej Anemasova ječa in Andronik IV. Paleolog
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Anemasova ječa in Črno morje
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Anemasova ječa in Bizantinsko cesarstvo
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Anemasova ječa in Carigrad
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Anemasova ječa in Genovska republika
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Anemasova ječa in Hagija Sofija
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Anemasova ječa in Heraklij
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Anemasova ječa in Ivan V. Paleolog
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Anemasova ječa in Izak II. Angel
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Anemasova ječa in Konstantinopelski hipodrom
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Anemasova ječa in Konstantinopelsko obzidje
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Poglej Anemasova ječa in Leon V. Armenec
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Anemasova ječa in Manuel I. Komnen
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Anemasova ječa in Manuel II. Paleolog
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Anemasova ječa in Osmansko cesarstvo
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Poglej Anemasova ječa in Palača Blaherne
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Anemasova ječa in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Anemasova ječa in Turščina