Podobnosti med Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Anatolija, Arkadij, Avari, Balkan, Bospor, Carigrad, Galata, Hagija Sofija, Heraklij, Ikonoklazem, Ivan II. Komnen, Justinijan I., Kartagina (občina), Konstantin I. Veliki, Konstantinopelski hipodrom, Latinsko cesarstvo, Leon III. Izavrijec, Manuel I. Komnen, Marmarsko morje, Megara, Mehmed II. Osvajalec, Mihael III. Pijanec, Mihael VIII. Paleolog, Nikejsko cesarstvo, Osmansko cesarstvo, Palača Blaherne, Palača Topkapi, Teodozij I., Teodozij II., ..., Teofil (bizantinski cesar), Trakija, Trapezundsko cesarstvo, Zlati rog. Razširi indeks (4 več) »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Konstantinopel · Aleksej I. Komnen in Konstantinopelsko obzidje ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Konstantinopel · Anatolija in Konstantinopelsko obzidje ·
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Arkadij in Konstantinopel · Arkadij in Konstantinopelsko obzidje ·
Avari
Brez opisa.
Avari in Konstantinopel · Avari in Konstantinopelsko obzidje ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Konstantinopel · Balkan in Konstantinopelsko obzidje ·
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Bospor in Konstantinopel · Bospor in Konstantinopelsko obzidje ·
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Carigrad in Konstantinopel · Carigrad in Konstantinopelsko obzidje ·
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Galata in Konstantinopel · Galata in Konstantinopelsko obzidje ·
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Hagija Sofija in Konstantinopel · Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje ·
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Heraklij in Konstantinopel · Heraklij in Konstantinopelsko obzidje ·
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Ikonoklazem in Konstantinopel · Ikonoklazem in Konstantinopelsko obzidje ·
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Ivan II. Komnen in Konstantinopel · Ivan II. Komnen in Konstantinopelsko obzidje ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Justinijan I. in Konstantinopel · Justinijan I. in Konstantinopelsko obzidje ·
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Kartagina (občina) in Konstantinopel · Kartagina (občina) in Konstantinopelsko obzidje ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Konstantin I. Veliki in Konstantinopel · Konstantin I. Veliki in Konstantinopelsko obzidje ·
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Konstantinopel in Konstantinopelski hipodrom · Konstantinopelski hipodrom in Konstantinopelsko obzidje ·
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Konstantinopel in Latinsko cesarstvo · Konstantinopelsko obzidje in Latinsko cesarstvo ·
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Konstantinopel in Leon III. Izavrijec · Konstantinopelsko obzidje in Leon III. Izavrijec ·
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Konstantinopel in Manuel I. Komnen · Konstantinopelsko obzidje in Manuel I. Komnen ·
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Konstantinopel in Marmarsko morje · Konstantinopelsko obzidje in Marmarsko morje ·
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Konstantinopel in Megara · Konstantinopelsko obzidje in Megara ·
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Konstantinopel in Mehmed II. Osvajalec · Konstantinopelsko obzidje in Mehmed II. Osvajalec ·
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Konstantinopel in Mihael III. Pijanec · Konstantinopelsko obzidje in Mihael III. Pijanec ·
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Konstantinopel in Mihael VIII. Paleolog · Konstantinopelsko obzidje in Mihael VIII. Paleolog ·
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Konstantinopel in Nikejsko cesarstvo · Konstantinopelsko obzidje in Nikejsko cesarstvo ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Konstantinopel in Osmansko cesarstvo · Konstantinopelsko obzidje in Osmansko cesarstvo ·
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Konstantinopel in Palača Blaherne · Konstantinopelsko obzidje in Palača Blaherne ·
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Konstantinopel in Palača Topkapi · Konstantinopelsko obzidje in Palača Topkapi ·
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Konstantinopel in Teodozij I. · Konstantinopelsko obzidje in Teodozij I. ·
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Konstantinopel in Teodozij II. · Konstantinopelsko obzidje in Teodozij II. ·
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Konstantinopel in Teofil (bizantinski cesar) · Konstantinopelsko obzidje in Teofil (bizantinski cesar) ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Konstantinopel in Trakija · Konstantinopelsko obzidje in Trakija ·
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Konstantinopel in Trapezundsko cesarstvo · Konstantinopelsko obzidje in Trapezundsko cesarstvo ·
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Konstantinopel in Zlati rog · Konstantinopelsko obzidje in Zlati rog ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje
Primerjava med Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopel 113 odnose, medtem ko je Konstantinopelsko obzidje 130. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 13.99% = 34 / (113 + 130).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: