Konstantinopelsko obzidje in Manuel II. Paleolog

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Konstantinopelsko obzidje in Manuel II. Paleolog

Konstantinopelsko obzidje vs. Manuel II. Paleolog

Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva. Manuel II.

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Konstantinopelsko obzidje · Anatolija in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Andronik II. Paleolog

Andronik II.

Andronik II. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Andronik II. Paleolog in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Andronik III. Paleolog

Andronik III.

Andronik III. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Andronik III. Paleolog in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Bajazid I. in Konstantinopelsko obzidje · Bajazid I. in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Konstantinopelsko obzidje · Beneška republika in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje · Bizantinsko cesarstvo in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Ivan V. Paleolog

Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Ivan V. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Ivan V. Paleolog in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Ivan VI. Kantakuzen in Konstantinopelsko obzidje · Ivan VI. Kantakuzen in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Ivan VII. Paleolog

Ivan VII.

Ivan VII. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Ivan VII. Paleolog in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Ivan VIII. Paleolog

Ivan VIII.

Ivan VIII. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Ivan VIII. Paleolog in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Konstantin XI. Paleolog

Konstantin XI.

Konstantin XI. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Konstantin XI. Paleolog in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje · Konstantinopel in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Konstantinopelsko obzidje in Latinsko cesarstvo · Latinsko cesarstvo in Manuel II. Paleolog · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Konstantinopelsko obzidje in Marmarsko morje · Manuel II. Paleolog in Marmarsko morje · Poglej več »

Murat II.

Murat II. (osmansko turško مراد ثاني‎ - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Konstantinopelsko obzidje in Murat II. · Manuel II. Paleolog in Murat II. · Poglej več »

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Konstantinopelsko obzidje in Nikomedija · Manuel II. Paleolog in Nikomedija · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Konstantinopelsko obzidje in Osmansko cesarstvo · Manuel II. Paleolog in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Konstantinopelsko obzidje in Solun · Manuel II. Paleolog in Solun · Poglej več »