Odpri v Google MapsKazalo
24 odnosi: Ahajska kneževina, Antična Šparta, Šparta (mesto), Četrta križarska vojna, Bizantinska umetnost, Firence, Freska, Georgij Gemist Pleton, Grčija, Grška osamosvojitvena vojna, Italijanska renesansa, Ivan VI. Kantakuzen, Ivan VIII. Paleolog, Johann Wolfgang von Goethe, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Lakonija, Mehmed II. Osvajalec, Osmansko cesarstvo, Peloponez, Samostan, Samostan Pantanasa, Sandžak, Unescova svetovna dediščina.
- Kraji svetovne dediščine v Grčiji
Ahajska kneževina
Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.
Poglej Mistra in Ahajska kneževina
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Mistra in Antična Šparta
Šparta (mesto)
Šparta (grško Σπάρτη, Sparti) je mesto v Lakoniji v Grčiji, prav tam, kjer je bila antična Šparta.
Poglej Mistra in Šparta (mesto)
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Mistra in Četrta križarska vojna
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Mistra in Bizantinska umetnost
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Mistra in Firence
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Mistra in Freska
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.
Poglej Mistra in Georgij Gemist Pleton
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Mistra in Grčija
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Poglej Mistra in Grška osamosvojitvena vojna
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Mistra in Italijanska renesansa
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Mistra in Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Mistra in Ivan VIII. Paleolog
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Mistra in Johann Wolfgang von Goethe
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Mistra in Konstantin XI. Paleolog
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Mistra in Konstantinopel
Lakonija
Lakonija (grško Λακωνία), znana tudi kot Lakedajmonija, je regija na jugovzhodnem delu polotoka Peloponez.
Poglej Mistra in Lakonija
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Mistra in Mehmed II. Osvajalec
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Mistra in Osmansko cesarstvo
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Mistra in Peloponez
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Mistra in Samostan
Samostan Pantanasa
Samostansko poslopje Samostan je na pol poti med Spodnjim mestom in gradom Samostan Pantanasa (grško Μονή Παντανάσσης) je samostan Božje matere Pantanasa, posvečen bizantinskemu mestu Mistra na Peloponezu (Grčija).
Poglej Mistra in Samostan Pantanasa
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Mistra in Sandžak
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Mistra in Unescova svetovna dediščina