Kazalo
20 odnosi: Bitinija, Carigrad, Cezar (naslov), Enciklopedija Britannica, Grščina, Heraklij, Incest, Kalcedon, Konstans II., Krščanstvo, Latinščina, Rimski konzul, Seznam bizantinskih cesarjev, Solidus, Tuberkuloza, Zahodno Rimsko cesarstvo, 25. maj, 3. maj, 612, 641.
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Bitinija
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Cezar (naslov)
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Enciklopedija Britannica
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Grščina
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Heraklij
Incest
Incest (latinsko incéstus; tudi krvoskrunstvo, krvosramnost, rodoskrunstvo) označuje spolni odnos med družinskimi člani ali sorodniki.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Incest
Kalcedon
Kalcedon je mineral, kriptokristal, ki je nastal z medsebojnim vraščanjem kristalov minerala kamene strele in moganita.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Kalcedon
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Konstans II.
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Latinščina
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Rimski konzul
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Seznam bizantinskih cesarjev
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Solidus
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Tuberkuloza
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in Zahodno Rimsko cesarstvo
25. maj
25.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in 25. maj
3. maj
3.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in 3. maj
612
612 (DCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin III. (bizantinski cesar) in 612
641
641 (DCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.