Kazalo
45 odnosi: Aleksej III. Angel, Anatolija, İznik, Četrta križarska vojna, Béla IV. Ogrski, Bitinija, Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Car, Carigrad, Cezar (naslov), Epirski despotat, Friderik II. Prepirljivi, Grščina, Grki, Ivan III. Dukas Vatac, Kalojan, Križar, Latinsko cesarstvo, Marmarsko morje, Meander (reka), Nikejsko cesarstvo, Paflagonija, Patriarh, Rimsko cesarstvo, Seldžuki, Seznam bizantinskih cesarjev, Sultan, Sultanat Rum, Trapezundsko cesarstvo, 1120, 1174, 1195, 1199, 1203, 1204, 1205, 1206, 1208, 1209, 1211, 1212, 1214, 1219, 1221.
- Bizantinski cesarji v 13. stoletju
- Nikejski cesarji
- Rojeni v 1170. letih
- Umrli leta 1221
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Teodor I. Laskaris in Aleksej III. Angel
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Teodor I. Laskaris in Anatolija
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Teodor I. Laskaris in İznik
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Teodor I. Laskaris in Četrta križarska vojna
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Teodor I. Laskaris in Béla IV. Ogrski
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Teodor I. Laskaris in Bitinija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Teodor I. Laskaris in Bizantinsko cesarstvo
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Teodor I. Laskaris in Bospor
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Teodor I. Laskaris in Car
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Teodor I. Laskaris in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Teodor I. Laskaris in Cezar (naslov)
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Teodor I. Laskaris in Epirski despotat
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Teodor I. Laskaris in Friderik II. Prepirljivi
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Teodor I. Laskaris in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Teodor I. Laskaris in Grki
Ivan III. Dukas Vatac
Ivan III.
Poglej Teodor I. Laskaris in Ivan III. Dukas Vatac
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Teodor I. Laskaris in Kalojan
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Teodor I. Laskaris in Križar
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Teodor I. Laskaris in Latinsko cesarstvo
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Teodor I. Laskaris in Marmarsko morje
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Teodor I. Laskaris in Meander (reka)
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Teodor I. Laskaris in Nikejsko cesarstvo
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Teodor I. Laskaris in Paflagonija
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Teodor I. Laskaris in Patriarh
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Teodor I. Laskaris in Rimsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Teodor I. Laskaris in Seldžuki
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodor I. Laskaris in Seznam bizantinskih cesarjev
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Teodor I. Laskaris in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Teodor I. Laskaris in Sultanat Rum
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Teodor I. Laskaris in Trapezundsko cesarstvo
1120
1120 (MCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1120
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1174
1195
1195 (MCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1195
1199
1199 (MCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1199
1203
1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1203
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1204
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1205
1206
1206 (MCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1206
1208
1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1208
1209
1209 (MCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1209
1211
1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1211
1212
1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1212
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1214
1219
1219 (MCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1219
1221
1221 (MCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1221