Kazalo
36 odnosi: Aleksej III. Angel, Ana Ogrska, Štefan V. Ogrski, İznik, Béla IV. Ogrski, Despot (dvorni naslov), Elizabeta Árpád, Epirski despotat, Friderik II. Prepirljivi, Henrik Flandrijski, Ivan III. Dukas Vatac, Ivanko, Jadviga Kališka, Jolanda Flandrijska, Kalojan, Kejkavus I., Ladislav IV. Ogrski, Latinsko cesarstvo, Mihael I. Komnen Dukas, Mihael IX. Paleolog, Mitilena, Nikejsko cesarstvo, Paleologi, Peter II. Courtenayski, Plenjenje Konstantinopla, Robert I. Courtenayski, Seznam bizantinskih cesarjev, Sveti Sava, Teodor II. Laskaris, 1174, 1204, 1205, 1207, 1208, 1211, 1222.
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Teodor I. Laskaris in Aleksej III. Angel
Ana Ogrska
Ana Ogrska je bila hčerka ogrskega kralja Béle IV. in njegove žene Marije Laskarine, * 1226, † verjetno okoli 1274.
Poglej Teodor I. Laskaris in Ana Ogrska
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Teodor I. Laskaris in Štefan V. Ogrski
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Teodor I. Laskaris in İznik
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Teodor I. Laskaris in Béla IV. Ogrski
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Teodor I. Laskaris in Despot (dvorni naslov)
Elizabeta Árpád
Elizabeta Árpád (madžarsko Erzsébet, srbsko Јелисавета, Jelisaveta) je bila hčerka ogrskega kralja Štefana V. in njegove žene Elizabete Kumanke.
Poglej Teodor I. Laskaris in Elizabeta Árpád
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Teodor I. Laskaris in Epirski despotat
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Teodor I. Laskaris in Friderik II. Prepirljivi
Henrik Flandrijski
Henrik Flandrijski (nizozemsko Hendrik van Vlaanderen, francosko Henri Ier de Hainaut) je bil drugi cesar Latinskega cesarstva s prestolnico v Konstantinoplu, * okoli 1176, Valenciennes, Grofija Hainaut, † 11. junij 1216, Solun, Solunsko kraljestvo.
Poglej Teodor I. Laskaris in Henrik Flandrijski
Ivan III. Dukas Vatac
Ivan III.
Poglej Teodor I. Laskaris in Ivan III. Dukas Vatac
Ivanko
Ivanko (bolgarsko Иванко, Ivanko) je bil bolgarski vojskovodja in uzurpator, ki je leta 1196 ubil bolgarskega carja Ivana Asena I. in si prilastil bolgarski prestol, * ni znano, † ni znano.
Poglej Teodor I. Laskaris in Ivanko
Jadviga Kališka
Jadviga Kališka (poljsko Jadwiga kaliska (Bolesławówna) je bila po poroki z Vladislavom I. Poljskim od leta 1320 do 1333 kraljica žena Poljske, * 1266, Kalisz, † 10. december 1339, Stary Sącz. Jadviga je bila druga od treh hčera Boleslava Pobožnega in Jolande Ogrske in mati Kazimirja III., zadnjega pjastovskega kralja Poljske.
Poglej Teodor I. Laskaris in Jadviga Kališka
Jolanda Flandrijska
Jolanda Flandrijska (francosko Yolande de Hainault), markiza Namurja, je bila od leta 1216 do 1219 cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1175, † 1219.
Poglej Teodor I. Laskaris in Jolanda Flandrijska
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Teodor I. Laskaris in Kalojan
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Poglej Teodor I. Laskaris in Kejkavus I.
Ladislav IV. Ogrski
Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.
Poglej Teodor I. Laskaris in Ladislav IV. Ogrski
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Teodor I. Laskaris in Latinsko cesarstvo
Mihael I. Komnen Dukas
Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.
Poglej Teodor I. Laskaris in Mihael I. Komnen Dukas
Mihael IX. Paleolog
Mihael IX.
Poglej Teodor I. Laskaris in Mihael IX. Paleolog
Mitilena
Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.
Poglej Teodor I. Laskaris in Mitilena
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Teodor I. Laskaris in Nikejsko cesarstvo
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Teodor I. Laskaris in Paleologi
Peter II. Courtenayski
Peter II.
Poglej Teodor I. Laskaris in Peter II. Courtenayski
Plenjenje Konstantinopla
Oplenjenje Konstantinopla se je zgodilo aprila 1204 in je pomenilo vrhunec četrte križarske vojne.
Poglej Teodor I. Laskaris in Plenjenje Konstantinopla
Robert I. Courtenayski
Robert I. Courtenayski je bil od leta 1221 do 1228 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1201, † 1228, Morejski despotat.
Poglej Teodor I. Laskaris in Robert I. Courtenayski
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodor I. Laskaris in Seznam bizantinskih cesarjev
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Teodor I. Laskaris in Sveti Sava
Teodor II. Laskaris
Teodor II.
Poglej Teodor I. Laskaris in Teodor II. Laskaris
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1174
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1204
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1205
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1207
1208
1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1208
1211
1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1211
1222
1222 (MCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Teodor I. Laskaris in 1222