Kazalo
93 odnosi: Afrika, Alpe, Anatolija, Anglija, Apolon, Arles, Črno morje, Balkan, Bitka pri Milvijskem mostu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Bolgarija, Damnatio memoriae, Dioklecijanovo preganjanje, Donatizem, Dunaj, Egipt, Emona, Evzebij Cezarejski, Francija, Galija, Grščina, Herezija, Iberski polotok, Italija, Jezus Kristus, Julij, Kip, Klavdij II. Gotski, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstans, Konstantin I. Veliki, Konstantin II., Konzul, Krščanstvo, Kristjani, Licinij I., Ljubljana, Marseille, Mezija, Mezopotamija, Milano, Milanski edikt, Nikomedija, Odrin, Palestina, Panegirik, Pikti, ... Razširi indeks (43 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Licinij I. in Afrika
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Licinij I. in Alpe
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Licinij I. in Anatolija
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Licinij I. in Anglija
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Licinij I. in Apolon
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Licinij I. in Arles
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Licinij I. in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Licinij I. in Balkan
Bitka pri Milvijskem mostu
Bitka pri Milvijskem mostu je bila bitka med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem, ki je potekala 28. oktobra 312.
Poglej Licinij I. in Bitka pri Milvijskem mostu
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Licinij I. in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Licinij I. in Bizantinsko cesarstvo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Licinij I. in Bog
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Licinij I. in Bolgarija
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Poglej Licinij I. in Damnatio memoriae
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Poglej Licinij I. in Dioklecijanovo preganjanje
Donatizem
Donatizem je bilo shizmatično krščansko gibanje, ki ga je začel škof Donat v Severni Afriki.
Poglej Licinij I. in Donatizem
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Licinij I. in Dunaj
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Licinij I. in Egipt
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Licinij I. in Emona
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Poglej Licinij I. in Evzebij Cezarejski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Licinij I. in Francija
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Licinij I. in Galija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Licinij I. in Grščina
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Licinij I. in Herezija
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Licinij I. in Iberski polotok
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Licinij I. in Italija
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Licinij I. in Jezus Kristus
Julij
Julij (izvirno slovensko: mali srpan) je sedmi mesec gregorijanskega koledarja, z 31 dnevi.
Poglej Licinij I. in Julij
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Licinij I. in Kip
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Licinij I. in Klavdij II. Gotski
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Licinij I. in Konstancij II.
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Licinij I. in Konstancij Klor
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Licinij I. in Konstans
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Licinij I. in Konstantin I. Veliki
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Poglej Licinij I. in Konstantin II.
Konzul
Konzul je lahko.
Poglej Licinij I. in Konzul
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Licinij I. in Krščanstvo
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Poglej Licinij I. in Kristjani
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Licinij I. in Licinij I.
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Licinij I. in Ljubljana
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Licinij I. in Marseille
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Licinij I. in Mezija
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Licinij I. in Mezopotamija
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Licinij I. in Milano
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Licinij I. in Milanski edikt
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Poglej Licinij I. in Nikomedija
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Licinij I. in Odrin
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Poglej Licinij I. in Palestina
Panegirik
Panegirik je formalna oblika javnega govora ali pa pisane proze, ki praviloma v kronološkem redu opisuje velika dejanja neke osebe ali stvari v povečini častitljivi obliki in tonu.
Poglej Licinij I. in Panegirik
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Licinij I. in Pikti
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Licinij I. in Pontonski most
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Licinij I. in Ravena
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Licinij I. in Rim
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Licinij I. in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Licinij I. in Rimsko cesarstvo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Licinij I. in Rimskokatoliška cerkev
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Licinij I. in Samomor
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Licinij I. in Sasanidsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Licinij I. in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Licinij I. in Seznam rimskih cesarjev
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Licinij I. in Sirija
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Licinij I. in Slavonija
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Licinij I. in Slovenija
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Licinij I. in Sofija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Licinij I. in Solun
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Licinij I. in Srbija
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Licinij I. in Tempelj
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Licinij I. in Tetrarhija
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Poglej Licinij I. in Tiran
Tolerančni edikt (311)
Tolerančni edikt je 30. aprila 311 izdal rimski cesar Galerij v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji in z njim je razglasil versko toleranco do vseh oblik verovanj, vključno s krščanstvom.
Poglej Licinij I. in Tolerančni edikt (311)
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Licinij I. in Trakija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Licinij I. in Turčija
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Licinij I. in Velika Britanija
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Licinij I. in Verona
Vinkovci
Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Poglej Licinij I. in Vinkovci
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Licinij I. in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zaječar
Zaječar (izvirno Зајечар) je mesto v vzhodnem delu Srbijie v bližini meje z Bolgarijo in je središče Timoške krajine, istoimenske občine z okoli 60.000 prebivalci, Zaječarskega upravnega okraja, pa tudi Timoške pravoslavne eparhije (Eparhija Timočka).
Poglej Licinij I. in Zaječar
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Licinij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva
1. marec
1.
Poglej Licinij I. in 1. marec
11. november
11.
Poglej Licinij I. in 11. november
18. september
18.
Poglej Licinij I. in 18. september
263
263 (CCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Licinij I. in 263
268
268 (CCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Licinij I. in 268
270
270 (CCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Licinij I. in 270
308
308 (CCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Licinij I. in 308
310
310 (CCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Licinij I. in 310
311
311 (CCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Licinij I. in 311
313
313 (CCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Licinij I. in 313
314
314 (CCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Licinij I. in 314
316
316 (CCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Licinij I. in 316
317
317 (CCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Licinij I. in 317
324
324 (CCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Licinij I. in 324
325
325 (CCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Licinij I. in 325