Hitreje kot brskalnik!
93 odnosi: Afrika, Alpe, Anatolija, Anglija, Apolon, Arles, Črno morje, Balkan, Bitka pri Milvijskem mostu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Bolgarija, Damnatio memoriae, Dioklecijanovo preganjanje, Donatizem, Dunaj, Egipt, Emona, Evzebij Cezarejski, Francija, Galija, Grščina, Herezija, Iberski polotok, Italija, Jezus Kristus, Julij, Kip, Klavdij II. Gotski, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstans, Konstantin I. Veliki, Konstantin II., Konzul, Krščanstvo, Kristjani, Licinij I., Ljubljana, Marseille, Mezija, Mezopotamija, Milano, Milanski edikt, Nikomedija, Odrin, Palestina, Panegirik, Pikti, ..., Pontonski most, Ravena, Rim, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Samomor, Sasanidsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Sirija, Slavonija, Slovenija, Sofija, Solun, Srbija, Tempelj, Tetrarhija, Tiran, Tolerančni edikt (311), Trakija, Turčija, Velika Britanija, Verona, Vinkovci, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zaječar, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1. marec, 11. november, 18. september, 263, 268, 270, 308, 310, 311, 313, 314, 316, 317, 324, 325. Razširi indeks (43 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Licinij I. in Afrika · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Licinij I. in Alpe · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Licinij I. in Anatolija · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Licinij I. in Anglija · Poglej več »
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Novo!!: Licinij I. in Apolon · Poglej več »
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Novo!!: Licinij I. in Arles · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Licinij I. in Črno morje · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Licinij I. in Balkan · Poglej več »
Bitka pri Milvijskem mostu
Bitka pri Milvijskem mostu je bila bitka med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem, ki je potekala 28. oktobra 312.
Novo!!: Licinij I. in Bitka pri Milvijskem mostu · Poglej več »
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Novo!!: Licinij I. in Bizantinska aristokracija in birokracija · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Licinij I. in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Licinij I. in Bog · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Licinij I. in Bolgarija · Poglej več »
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Novo!!: Licinij I. in Damnatio memoriae · Poglej več »
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Novo!!: Licinij I. in Dioklecijanovo preganjanje · Poglej več »
Donatizem
Donatizem je bilo shizmatično krščansko gibanje, ki ga je začel škof Donat v Severni Afriki.
Novo!!: Licinij I. in Donatizem · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Licinij I. in Dunaj · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Licinij I. in Egipt · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Licinij I. in Emona · Poglej več »
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Novo!!: Licinij I. in Evzebij Cezarejski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Licinij I. in Francija · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Licinij I. in Galija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Licinij I. in Grščina · Poglej več »
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Novo!!: Licinij I. in Herezija · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Licinij I. in Iberski polotok · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Licinij I. in Italija · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: Licinij I. in Jezus Kristus · Poglej več »
Julij
Julij (izvirno slovensko: mali srpan) je sedmi mesec gregorijanskega koledarja, z 31 dnevi.
Novo!!: Licinij I. in Julij · Poglej več »
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Novo!!: Licinij I. in Kip · Poglej več »
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Novo!!: Licinij I. in Klavdij II. Gotski · Poglej več »
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Novo!!: Licinij I. in Konstancij II. · Poglej več »
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Novo!!: Licinij I. in Konstancij Klor · Poglej več »
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Novo!!: Licinij I. in Konstans · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Licinij I. in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Novo!!: Licinij I. in Konstantin II. · Poglej več »
Konzul
Konzul je lahko.
Novo!!: Licinij I. in Konzul · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Licinij I. in Krščanstvo · Poglej več »
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Novo!!: Licinij I. in Kristjani · Poglej več »
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal. Končno je bil premagan in ujet; ko je zopet hotel dvigniti vstajo, je bil umorjen v Solunu skupaj s svojim sinom Licinijem.
Novo!!: Licinij I. in Licinij I. · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Licinij I. in Ljubljana · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Licinij I. in Marseille · Poglej več »
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Novo!!: Licinij I. in Mezija · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Licinij I. in Mezopotamija · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Licinij I. in Milano · Poglej več »
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.
Novo!!: Licinij I. in Milanski edikt · Poglej več »
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Novo!!: Licinij I. in Nikomedija · Poglej več »
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Novo!!: Licinij I. in Odrin · Poglej več »
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Novo!!: Licinij I. in Palestina · Poglej več »
Panegirik
Panegirik je formalna oblika javnega govora ali pa pisane proze, ki praviloma v kronološkem redu opisuje velika dejanja neke osebe ali stvari v povečini častitljivi obliki in tonu.
Novo!!: Licinij I. in Panegirik · Poglej več »
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Novo!!: Licinij I. in Pikti · Poglej več »
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Novo!!: Licinij I. in Pontonski most · Poglej več »
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Novo!!: Licinij I. in Ravena · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Licinij I. in Rim · Poglej več »
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Novo!!: Licinij I. in Rimski senat · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Licinij I. in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Licinij I. in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Novo!!: Licinij I. in Samomor · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Licinij I. in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Licinij I. in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Novo!!: Licinij I. in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Licinij I. in Sirija · Poglej več »
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Novo!!: Licinij I. in Slavonija · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Licinij I. in Slovenija · Poglej več »
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Novo!!: Licinij I. in Sofija · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Licinij I. in Solun · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Licinij I. in Srbija · Poglej več »
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Novo!!: Licinij I. in Tempelj · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Licinij I. in Tetrarhija · Poglej več »
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Novo!!: Licinij I. in Tiran · Poglej več »
Tolerančni edikt (311)
Tolerančni edikt je 30. aprila 311 izdal rimski cesar Galerij v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji in z njim je razglasil versko toleranco do vseh oblik verovanj, vključno s krščanstvom.
Novo!!: Licinij I. in Tolerančni edikt (311) · Poglej več »
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Licinij I. in Trakija · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Licinij I. in Turčija · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Licinij I. in Velika Britanija · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Licinij I. in Verona · Poglej več »
Vinkovci
Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Novo!!: Licinij I. in Vinkovci · Poglej več »
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Novo!!: Licinij I. in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Zaječar
Zaječar (izvirno Зајечар) je mesto v vzhodnem delu Srbijie v bližini meje z Bolgarijo in je središče Timoške krajine, istoimenske občine z okoli 60.000 prebivalci, Zaječarskega upravnega okraja, pa tudi Timoške pravoslavne eparhije (Eparhija Timočka).
Novo!!: Licinij I. in Zaječar · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Licinij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
1. marec
1.
Novo!!: Licinij I. in 1. marec · Poglej več »
11. november
11.
Novo!!: Licinij I. in 11. november · Poglej več »
18. september
18.
Novo!!: Licinij I. in 18. september · Poglej več »
263
263 (CCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Licinij I. in 263 · Poglej več »
268
268 (CCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Licinij I. in 268 · Poglej več »
270
270 (CCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Licinij I. in 270 · Poglej več »
308
308 (CCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Licinij I. in 308 · Poglej več »
310
310 (CCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Licinij I. in 310 · Poglej več »
311
311 (CCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Licinij I. in 311 · Poglej več »
313
313 (CCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Licinij I. in 313 · Poglej več »
314
314 (CCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Licinij I. in 314 · Poglej več »
316
316 (CCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Licinij I. in 316 · Poglej več »
317
317 (CCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Licinij I. in 317 · Poglej več »
324
324 (CCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Licinij I. in 324 · Poglej več »
325
325 (CCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Licinij I. in 325 · Poglej več »
