Kazalo
264 odnosi: Abu Said, Ahmed bin Kučuk, Al-Kamil Mohamed, Aldimir, Aleksander Jaroslavič Nevski, Algirdas, Altajski okraj, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Arigbuha, Astrahan (razločitev), Astrahanski kanat, Azerbajdžan, Azov, Šahgali, Šejk Ahmed, Šišman I., Štefan Dečanski, Štefan III. Moldavski, Štefan Milutin, Švitrigaila, Čagatajski kanat, Čaka Nogaj, Črna smrt, Črnovice, Čufut-Kale, Čuvaši, Baškirji, Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika, Bajan (kan), Batu kan, Bela horda, Berke, Berke (priimek), Besarabija, Biološko orožje, Bitka pri Ajn Džalutu, Bitka pri Kondurči, Bitka pri Mohiju, Bolgar (mesto), Bordžigini, Budžak, Budizem, Buri (Džingiskanov pravnuk), Daniil Aleksandrovič, Darialska soteska, Darugači, Džanibeg, Džingiskan, Džoči, ... Razširi indeks (214 več) »
Abu Said
Abu Said Bahadur kan (perzijsko, arabsko ابو سعید بہادر خان, mongolsko Абу Саид Бахадур хан, Abu Said Bahadur han) je bil deveti vladar Ilkanata, ki je vladal od leta 1316 do 1335, * 2. junij 1303, Udža, † 1. december 1335, Soltanije.
Poglej Zlata horda in Abu Said
Ahmed bin Kučuk
Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.
Poglej Zlata horda in Ahmed bin Kučuk
Al-Kamil Mohamed
Al-Malik Mohamed (arabsko الملك الكامل نصیرالدین محمد, al-Malik al-Kāmil Naṣīr ad-Dīn Muḥammad) je bil sin emirja al-Muzaffarja Gazija in zadnji emir Mayyafariqina, * ni znano, † 7. april 1260, Mayyafariqin.
Poglej Zlata horda in Al-Kamil Mohamed
Aldimir
Aldimir (bolgarsko Алдимир, Aldimir) ali Eltimir (bolgarsko Елтимир, Eltimir) je bil bolgarski plemič iz rodbine Terter, kranski despot in mlajši brat carja Jurija I. Terterja, * ni znano, † 1305 (?).
Poglej Zlata horda in Aldimir
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Zlata horda in Aleksander Jaroslavič Nevski
Algirdas
Algirdas (belorusko Альгерд, Algerd, ukrajinsko Ольгерд, Olgerd, poljsko Olgierd) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1296, † maj 1377.
Poglej Zlata horda in Algirdas
Altajski okraj
Altajski okraj (p) je federalni subjekt Rusije (okraj).
Poglej Zlata horda in Altajski okraj
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Zlata horda in Andronik II. Paleolog
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Zlata horda in Andronik III. Paleolog
Arigbuha
Arigbuha (mongolsko Аригбуха хаан, Arigbuha haan, kitajsko 阿里不哥) je bil sedmi in najmlajši Tolujev sin in Džingiskanov vnuk, * okoli 1219, † 1266.
Poglej Zlata horda in Arigbuha
Astrahan (razločitev)
Astrahan ima več pomenov.
Poglej Zlata horda in Astrahan (razločitev)
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Zlata horda in Astrahanski kanat
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Zlata horda in Azerbajdžan
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Zlata horda in Azov
Šahgali
Šahgali ali Šah Ali (tatarsko Şahğäli ali Şäyex Ğäli) je bil kan Kasimskega in Kazanskega kanata, * 1505, † 1567.
Poglej Zlata horda in Šahgali
Šejk Ahmed
Šejk Ahmed je bil zadnji kan Velike horde, ostanka Zlate horde, * ni znano, † 1529.
Poglej Zlata horda in Šejk Ahmed
Šišman I.
Šišman I. Vidinski (bolgarsko Шишман I, Šišman I) je bil bolgarski plemič (bojar) in v poznem 13.
Poglej Zlata horda in Šišman I.
Štefan Dečanski
Štefan Uroš III.
Poglej Zlata horda in Štefan Dečanski
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Zlata horda in Štefan III. Moldavski
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Zlata horda in Štefan Milutin
Švitrigaila
Švitrigaila, včasih tudi Svidrigiello (litovsko Švitrigaila) je bil od leta 1430 do 1432 veliki vojvoda Litve, * pred 1370, † 10. februar 1452.
Poglej Zlata horda in Švitrigaila
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Poglej Zlata horda in Čagatajski kanat
Čaka Nogaj
Čaka (bolgarsko Чака, Čaka) je od leta 1299 do 1300 vladal kot bolgarski cesar (car), * ni znano, † 1300, Trnovo.
Poglej Zlata horda in Čaka Nogaj
Črna smrt
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.
Poglej Zlata horda in Črna smrt
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Zlata horda in Črnovice
Čufut-Kale
Čufut-Kale (tatarska izgovorjava:; rusko in ukrajinsko Чуфут-Кале – Čufut-Kale; krimska tatarščina Çufut Qale; karaimski jezik Къале – Qale) je srednjeveško mesto-trdnjava v Krimskem gorovju, ki je zdaj v ruševinah. Je nacionalni spomenik krimske karaitske kulture, le 3 km vzhodno od Bahčisaraja.
Poglej Zlata horda in Čufut-Kale
Čuvaši
Čuvaši (čuvaško чăваш, mn. чăвашсе́м, rusko чуваши, Čuvaši) so turška etnična skupina, prvotno naseljena od porečja Volge do Sibirije.
Poglej Zlata horda in Čuvaši
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Zlata horda in Baškirji
Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika
Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika (Башҡорт Автономиялы Совет Социалистик Республикаhы; Башкирская Автономная Советская Социалистическая Республика, Baškirskaja Avtonomnaja Sovetskaja Socialističeskaja Respublika), zgodovinsko poznana tudi pod imenom Sovjetska Baškirija ali samo Baškirija, je bila avtonomna sovjetska socialistična republika znotraj Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Zlata horda in Baškirska avtonomna sovjetska socialistična republika
Bajan (kan)
Bajan, Bujan ali Najan (kazaško Баян хан, Bajan han) je bil eden od najbolj slavnih kanov Bele horde, ki je vladal od leta 1302 do 1309, * ni znano, † 1309 Mongolska beseda bajan pomeni bogat, beseda bujan pa dobro delo ali dejanje (v veri ali verovanju).
Poglej Zlata horda in Bajan (kan)
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Zlata horda in Batu kan
Bela horda
Bela horda (mongolsko: Цагаан орд/Cagaan ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva.
Poglej Zlata horda in Bela horda
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Zlata horda in Berke
Berke (priimek)
Berke je priimek, ki se pojavlja predvsem v Pomurski regiji.
Poglej Zlata horda in Berke (priimek)
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Zlata horda in Besarabija
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Zlata horda in Biološko orožje
Bitka pri Ajn Džalutu
Bitka pri Ajn Džalutu (arabsko عين جالوت, kar pomeni Golijatov studenec) je bila bitka med egiptovskimi Mameluki in Mongoli, do katere je prišlo 3. septembra 1260 v Izraelski dolini (Emek Jizre'el) v Palestini.
Poglej Zlata horda in Bitka pri Ajn Džalutu
Bitka pri Kondurči
Bitka pri reki Kondurči v sedanji Samarski regiji v Rusiji je bila velika bitka, ki je potekala 18. junija 1391 med vojskama Timur Lenka in Zlate horde pod poveljstvom kana Toktamiša na bregu reke Kondurče.
Poglej Zlata horda in Bitka pri Kondurči
Bitka pri Mohiju
Bitka pri Mohiju ali bitka na reki Šajo (madžarsko Muhi csata) 11. aprila 1241.je bila glavna bitka med Mongoli in Ogrskim kraljestvom med mongolsko/tatarskim pohodom na Evropo.
Poglej Zlata horda in Bitka pri Mohiju
Bolgar (mesto)
Bolgar (tatarska cirilica Болгар: Bolgar, tatarska latinica Bulgar, Bolgar in Bolğar, čuvaško Пăлхар), je bil od 7.-15.
Poglej Zlata horda in Bolgar (mesto)
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Zlata horda in Bordžigini
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej Zlata horda in Budžak
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Zlata horda in Budizem
Buri (Džingiskanov pravnuk)
Buri (mongolsko Бүри, Büri) je bil Džingiskanov pravnuk, Čagatajev vnuk, Mutugenov sin in eden od poveljujočih generalov v mongolskih pohodih v Evropo, * ni znano, † 1252.
Poglej Zlata horda in Buri (Džingiskanov pravnuk)
Daniil Aleksandrovič
Daniil Aleksandrovič (1261–5. marec 1303), tudi Daniil Moskovski, je bil najmlajši sin Aleksandra Nevskega in prednik vseh moskovskih knezov.
Poglej Zlata horda in Daniil Aleksandrovič
Darialska soteska
Darialska soteska (gruzijsko: დარიალის ხეობა, Darialis Kheoba; rusko: Дарьяльское ущелье; osetijsko: Arvykom, Arvykom; inguško: Даьра Аьле, Dära Äle) je rečna soteska na meji med Rusijo in Gruzijo.
Poglej Zlata horda in Darialska soteska
Darugači
Darugači (iz tatarskega даруга, daruğa) je bil uradnik Mongolskega cesarstva, ki je bil pristojen za pobiranje davkov in administracijo v določeni provinci.
Poglej Zlata horda in Darugači
Džanibeg
Džanibeg ali Džanibeg kan je bil od leta 1342 do 1357 kan Zlate horde, * ni znano, Zlata horda, † 1357, Saraj.
Poglej Zlata horda in Džanibeg
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Zlata horda in Džingiskan
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Zlata horda in Džoči
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Zlata horda in Dimitrij Donski
Donec
Severski Donec (ukrajinsko Сіверський Донець, Siverskyj Donec', rusko Северский Донец, Severskij Donec), običajno enostavno Donec, je reka v Vzhodnoevropskem nižavju.
Poglej Zlata horda in Donec
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Zlata horda in Donski kozaki
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Zlata horda in Drugo bolgarsko cesarstvo
Edigej
Edigej, Edigu ali Edege Mangit (turško İdegäy) je bil turški emir Bele horde, ki je ustanovil svojo državo, kasneje znano kot Nogajeva horda, * 1352, † 1419, Stari Saraj, Zlata horda.
Poglej Zlata horda in Edigej
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Zlata horda in Evrazijska stepa
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Zlata horda in Feodozija
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Zlata horda in Gališko-volinska kneževina
Gediminas
Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.
Poglej Zlata horda in Gediminas
Hadži I. Geraj
Hadži I. Geraj ali Melek Hadži Geraj (krimsko tatarsko بیر-حاجى كراى, Bır Hacı Geray, ملک خاجى كراى, Melek Hacı Geray, turško I. Hacı Giray, rusko Хаджи I Герай, Hadži I Geraj, ukrajinsko Хаджі I Ґерай, Hadži I Geraj) je bil ustanovitelj in prvi vladar Krimskega kanata, * 1397, † 1466.
Poglej Zlata horda in Hadži I. Geraj
Hadžitarhan
Hadžitarhan (tatarsko Xacitarxan, Hadžitarhan, rusko Хаджи-Тархан, Hadži-Tarhan), Haštar Han, Astarhan ali Astrahan, v perzijskih virih حاجیترخان, Haji-Tarkhan v ruskih virih Астрахань, Astrakhan, je bil srednjeveško mesto na desnem bregu Volge, približno 12 km od sodobnega Astrahana.
Poglej Zlata horda in Hadžitarhan
Halil Kazanski
Halil (tatarsko Хәлил, Xälil, rusko Халиль, Halil, arabsko خلیل) je bi tretji kan Kazanskega kanata, ki je vladal v letih 1465-1467, * ni znano, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Zlata horda in Halil Kazanski
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Zlata horda in Hazari
Horda
Horda je bila zgodovinska družbenopolitična in vojaška zgradba v Evrazijski stepi, običajno povezana s turškimi narodi in Mongoli.
Poglej Zlata horda in Horda
Hulegu
Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.
Poglej Zlata horda in Hulegu
Ibak
Ibak, tudi Abak, Ivak, Said Ibrahim in kan Tjumena, je bil od leta 1468 do 1495 šibanidski kan Sibirskega kanata, * ni znano, † 1495.
Poglej Zlata horda in Ibak
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Zlata horda in Ibn Batuta
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Zlata horda in Islamska umetnost
Ivajlo
Ivajlo (bolgarsko Ивайло, Ivajlo) z vzdevkom Bardokva (v bolgarščini redkev ali solata) ali Lahanas (iz grškega λαχανᾶς, zelje) je bil vodja velikega kmečkega upora in leta 1278–1279 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1280.
Poglej Zlata horda in Ivajlo
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Zlata horda in Ivan Asen II.
Ivan Asen III.
Ivan Asen III. (bolgarsko Иван Асен III, tudi Йоан Асен III, Joan Asen III) je bil leta 1279-1280 bolgarski car, * 1259/1260, † 1303.
Poglej Zlata horda in Ivan Asen III.
Ivan I. Moskovski
Ivan I. Danilovič Kalita (rusko Ива́н I Данилович Калита́) je bil od leta 1322 ali 1325 do 1340 moskovski knez, od leta 1328 do 1340 veliki vladimirski knez in od leta 1328 do 1337 novgorodski knez, * 1. oktober 1284 ali 1288, † 31. marec 1340, Moskva.
Poglej Zlata horda in Ivan I. Moskovski
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Zlata horda in Ivan III. Vasiljevič
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Zlata horda in Jagelonci
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Zlata horda in Jaroslavelj
Jasak
Pobiranje jaska; ''Remezovski letopis'', eden od sibirskih letopisov Jasák (mongolsko засаг, zasag, tatarsko ясак, jasak, rusko яса́к, jasа́k) je turška beseda, ki pomeni davek.
Poglej Zlata horda in Jasak
Jaunutis
Jaunutis (litovsko Jaunutis, poljsko Jawnuta, belorusko Яўнут, Jaunut, dobesedno "mladi mož"), krščen kot Ivan, je bil od očetove smrti leta 1341 do leta 1345, ko sta ga odstavila brata Algirdas in Kęstutis, litovski veliki knez, * okoli 1300, † po 1366.
Poglej Zlata horda in Jaunutis
Jevpatorija
Jevpatorija (Євпаторія; Евпатория; Kezlev, Кезлев, Ευπατορία, Eupatoría) je ukrajinsko mesto regionalnega pomena na zahodnem Krimu severno od zaliva Kalamita.
Poglej Zlata horda in Jevpatorija
Jurij I. Terter
Jurij I. Terter (bolgarsko Георги I Тертер, Georgi I Terter) iz rodbine Terter je od leta 1280 do 1292 vladal kot car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1308/1309.
Poglej Zlata horda in Jurij I. Terter
Kaganat
Kaganát je oblika državne ureditve, ki temelji na razširjeni rodovno-plemenski skupnosti, na čelu katere je kagan ali veliki kan.
Poglej Zlata horda in Kaganat
Kajdu
Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.
Poglej Zlata horda in Kajdu
Kalga
Kalga (krimsko tatarsko qalğa, ukrajinsko in rusko калга, turško kalgay) je bil drugi najvišji položaj v hierarhiji Krimskega kanata.
Poglej Zlata horda in Kalga
Karakalpaki
Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.
Poglej Zlata horda in Karakalpaki
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Poglej Zlata horda in Kasimski kanat
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Zlata horda in Kazanski kanat
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Zlata horda in Kazimir IV. Poljski
Kęstutis
Kęstutis (litovsko Kęstutis, latinsko Kinstut) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1297, † 3. ali 15. avgust 1382.
Poglej Zlata horda in Kęstutis
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Poglej Zlata horda in Kejkavus II.
Kipčaščina
Kipčaščina (kipčaško qypçaq, kipčak) je izumrl turški jezik iz družine kipčaških jezikov.
Poglej Zlata horda in Kipčaščina
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Zlata horda in Kipčaki
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Zlata horda in Kneževina Moldavija
Kneževina Teodoro
Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.
Poglej Zlata horda in Kneževina Teodoro
Kongrati
Mongolsko cesarstvo in njihovi sosedi okrog leta 1207 Kongrati, Kungrati, Ungirati, Kungirati Hongirat ali Hongirati (mongolsko хонгирад, Hongirad) so bili ena od velikih skupin mongolskih plemen.
Poglej Zlata horda in Kongrati
Konstantin Tih
Konstantin Tih (bolgarsko Константин Тих, Konstantin Tih) ali Konstantin I. Tih-Asen (bolgarsko Константин I ТихAсeн, Konstantin I Tih-Asen) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1257 do 1277, * ni znano, † 1277.
Poglej Zlata horda in Konstantin Tih
Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Konstantinopelski mirovni sporazum (rusko Константинопольский мирный договор (1700), Konstantinopoljskij mirovnij dogovor, turško İstanbul Antlaşması (1700)), ki sta ga 13. julija 1700 podpisala Rusko carstvo in Osmansko cesarstvo, je bil sklepni dokument, s katerim se je končala rusko-turška vojna 1686-1700.
Poglej Zlata horda in Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Zlata horda in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Krasnodarski okraj
Krasnodarski okraj (p) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v Severnokavkaški regiji v Južni Rusiji in je upravno del Južnega federalnega okrožja.
Poglej Zlata horda in Krasnodarski okraj
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Zlata horda in Krim (polotok)
Krimski Goti
Krimski Goti so bila skupina gotskih plemen, ki so po selitvi Gotov na zahod ostala na ozemlju okrog Črnega morja, predvsem na polotoku Krimu.
Poglej Zlata horda in Krimski Goti
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Zlata horda in Krimski kanat
Kučuk Mohamed
Kučuk Mohamed ali Kiči Mohamed je bil zadnji kan Zlate horde, ki je vladal leta 1428, 1432-1440 in 1446-1459, * 28. junij 1391, † 1459.
Poglej Zlata horda in Kučuk Mohamed
Kulikovska bitka
Kulikovska bitka, tudi Bitka na Kulikovem polju (rusko Мамаево побоище, Донское побоище, Куликовская битва, битва на Куликовом поле, Mamaevo poboiŝe, Danskoe poboiŝe, Kulikovska bitva, bitva na Kulikovom pole) se je vodila med borci Zlate horde pod poveljstvom Mamaja in različnimi ruskimi kneževinami pod združenim poveljstvom moskovskega velikega kneza Dmitrija Donskega.
Poglej Zlata horda in Kulikovska bitka
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Zlata horda in Kumanija
Kurultaj
Kurultaj (mongolsko: xural, хурул ali xuraldaan (hural, hurul ali huraldaan), turško: kurultay) je bila politična in vojaška skupščina nekdanjih mongolskih in turških poglavarjev in kanov.
Poglej Zlata horda in Kurultaj
Ladislav IV. Ogrski
Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.
Poglej Zlata horda in Ladislav IV. Ogrski
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Zlata horda in Litva
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Zlata horda in Ludvik I. Ogrski
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Poglej Zlata horda in Ludvik IX. Francoski
Madžar (mesto)
Madžar (tatarsko Macar, rusko Маджар: Madžar) je bilo v 13.
Poglej Zlata horda in Madžar (mesto)
Mahmud Bin Kučuk
Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.
Poglej Zlata horda in Mahmud Bin Kučuk
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Zlata horda in Marco Polo
Marijci
Marijci (marijsko Марий-влак, Mari, rusko Mарийцы, Marijci) so ugro-finska etnična skupina, ki je tradicionalno živela ob reki Volgi in Kami, Rusija.
Poglej Zlata horda in Marijci
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Zlata horda in Mehmed II. Osvajalec
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Zlata horda in Mihael VIII. Paleolog
Miran Šah
Mirza Miran Šah Beg (perzijsko میران شاہ) je bil sin emirja Timur Lenka in vladar Kandaharja, * 1366, † 21. april 1408.
Poglej Zlata horda in Miran Šah
Modra horda
Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.
Poglej Zlata horda in Modra horda
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Zlata horda in Mongoli
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Zlata horda in Mongolski vpadi v Evropo
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Zlata horda in Mongolsko cesarstvo
Monomahova kapa
Monomahova kapa, imenovana tudi Zlata kapa, je glavna relikvija ruskih velikih knezov in carjev.
Poglej Zlata horda in Monomahova kapa
Moskovska državljanska vojna
Moskovska državljanska vojna ali velika fevdalna vojna je bil vojaški konflikt, ki je trajal celo vladavino kneza Vasilija II. Moskovskega (1425-1453).
Poglej Zlata horda in Moskovska državljanska vojna
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Zlata horda in Moskovska velika kneževina
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Zlata horda in Moskva
Murtaza
Murtaza (perzijsko مرتضی, Morteza) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde, * ni znano, † 1491.
Poglej Zlata horda in Murtaza
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej Zlata horda in Nogaj
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Zlata horda in Nogajci
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Zlata horda in Nova Rusija
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Zlata horda in Odesa
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Zlata horda in Ogrska
Ogul Kajmiš
Ogul Kajmiš (Ogul Kajmiš) iz plemena Merkitov je bila glavna žena Gujuk kana in po njegovi smrti leta 1248 regentka Mongolskega cesarstva, * ni znano, † 1251.
Poglej Zlata horda in Ogul Kajmiš
Orda kan
Orda kan (mongolsko Орда хан, Orda han, rusko Орда-Эджен, Orda-Edžen, ukrajinsko Орда Іхен, Orda Ihen) je bil mongolski kan in vojaški strateg, ki je v 13.
Poglej Zlata horda in Orda kan
Paissy Sergejevič Kaisarov
Paissy Sergejevič Kaisarov (Паисий Сергеевич Кайсаров), ruski general, * 23. maj 1783, † 27. februar 1844.
Poglej Zlata horda in Paissy Sergejevič Kaisarov
Permski okraj
Permski okraj (Permskij kraj) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v vzhodni Evropi.
Poglej Zlata horda in Permski okraj
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Zlata horda in Poljska
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Zlata horda in Pontsko-kaspijska stepa
Rjazan
Rjazan (rusko Рязань, Rjazan) je mesto in upravno središče Rjazanske oblasti, Ruska federacija.
Poglej Zlata horda in Rjazan
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Zlata horda in Ruska pravoslavna cerkev
Sajid Ahmed I.
Sajid Ahmed I. (tatarsko Səyetəxmət, Сәетәхмәт) je bil od leta 1427 ali 1433 do 1455 kan Velike horde, * 15. stoletje, Velika litovska kneževina, † 1455, Kaunas, Velika litovska kneževina.
Poglej Zlata horda in Sajid Ahmed I.
Samostan Sanahin
Samostan Sanahin je samostan armenske apostolske cerkve v bližini istoimenske vasice v provinci Lori na severu Armenije, ustanovljen leta 966.
Poglej Zlata horda in Samostan Sanahin
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Zlata horda in Saraj (mesto)
Sartak
Sartak ali Sartah (mongolsko Сартаг, Sartag, tatarsko Сартак, Sartak) je bil sin in naslednik vladarja Zlate horde Batu kana, * ni znano, † 1257.
Poglej Zlata horda in Sartak
Selim I. Geraj
Selim I. Geraj ali Selim Kan Geraj (krimsko tatarsko I Selim Geray, turško 1. Selim Giray) je bil med letoma 1671 in 1704 štirikrat kan Krimskega kanata, * 1631, † 22. december 1704, Bahčisaraj, Krimski kanat.
Poglej Zlata horda in Selim I. Geraj
Seznam astrahanskih kanov
Kučuk Mohamed (vladal 1435 – 1459) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde.
Poglej Zlata horda in Seznam astrahanskih kanov
Seznam kanov Zlate horde
Seznam kanov Zlate horde vsebuje vse kane Bele, Modre, Zlate in Velike horde.
Poglej Zlata horda in Seznam kanov Zlate horde
Seznam kazanskih kanov
Gijat-ud-din Kan je izkoristil težave v Zlati hordi in se v 1420.
Poglej Zlata horda in Seznam kazanskih kanov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Zlata horda in Seznam zgodovinskih vsebin
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Zlata horda in Sibirija
Simeon Moskovski
Simeon Ivanovič Ponosni (rusko Семён Иванович Гордый, Semjon Ivanovič Gordi) je bil moskovski knez in veliki vladimirski knez, * 7. september 1317, Moskva, Velika moskovska kneževina, † 27. april 1353, Moskva, Velika moskovska kneževina.
Poglej Zlata horda in Simeon Moskovski
Smilec
Smilec (bolgarsko Смилец, Smilec) je bil bolgarski car, ki je vladal od leta 1292 do 1294, * ni znano, † 1298, Veliko Trnovo, Bolgarsko cesarstvo.
Poglej Zlata horda in Smilec
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Zlata horda in Smolensk
Stari Krim
Stari Krim (rusko Старый Крым, ukrajinsko Старий Крим, krimsko tatarsko Eski Qırım) je majhno zgodovinsko mesto na vzhodu zdaj spornega polotoka Krima, približno 25 km zahodno Feodozije.
Poglej Zlata horda in Stari Krim
Sudak
Sudak je mesto Republike Krim.
Poglej Zlata horda in Sudak
Sveti Jurij in princesa
Sveti Jurij in princesa je freska italijanskega mojstra Pisanella, ki je v kapeli Pellegrini cerkve Santa Anastasia v Veroni na severu Italije.
Poglej Zlata horda in Sveti Jurij in princesa
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Zlata horda in Svilna pot
Tanais
Tanais (grško Τάναϊς Tánaïs; rusko: Танаис) je bilo starogrško mesto v delti reke Don, ki so ga v klasični antiki imenovali Maeotska barja.
Poglej Zlata horda in Tanais
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Zlata horda in Tatarstan
Teodor Svetoslav
Teodor Svetoslav (bolgarsko Тодор Светослав, Todor Svetoslav, včasih tudi Теодор Светослав, Teodor Svetoslav) je bil v letih 1300-1322 car Drugega bolgarskega cesarstva, * 1270.
Poglej Zlata horda in Teodor Svetoslav
Terterji
Terterji (bolgarsko Тертер, Terter ali Тертеровци, Terterovci) so bili bolgarska plemiška in vladarska rodbina kumanskega porekla, stranska veja kumanske rodbine Terteroba.
Poglej Zlata horda in Terterji
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Zlata horda in Timur Lenk
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Poglej Zlata horda in Timuridsko cesarstvo
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Zlata horda in Tisočletje Rusije
Toktamiš
Toktamiš (tatarsko Тухтамыш, Tuktamiš, mongolsko Тохтамыш, Tohtamiš) je bil kan Modre horde, ki je Modro in Belo hordo, dela Zlate horde, za nekaj časa ponovno združil v enotno državo, * okoli 1342, Modra horda, † 1406, Sibirija.
Poglej Zlata horda in Toktamiš
Trakai
Trakai je zgodovinsko mesto in jezersko letovišče v Litvi.
Poglej Zlata horda in Trakai
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zlata horda in Trakija
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Zlata horda in Turkmenistan
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Zlata horda in Tver
Uškujniki
Savelij Mojsejevič Zejdenberg (19. stoletje): Uškujniki, novgorodski svobodni bojevniki Volgi; na sliki je zemljevih sedanje Niženovgorodska oblast, Rusija Kostromo (16. stoletje) Uškujniki (rusko ушкуйники, uškujniki) ali ruski pirati so bili svobodno in demokratično ljudstvo v zgodnji ruski državi.
Poglej Zlata horda in Uškujniki
Ufa
Ufa (baškirsko Өфө; latinizirano Öfö) je glavno in največje mesto Republike Baškortostan v Rusiji in z milijonom prebivalcev (po popisu leta 2010) in do 1,4 milijona prebivalcev v mestni aglomeraciji, enajsto največje rusko mesto.
Poglej Zlata horda in Ufa
Ulagči
Ulagči, Ulakči ali Ulavči (mongolsko Улаагч Хаан, Ulagč Haan, tatarsko Улакчы хан, Ulakči han) je bil tretji kan Modre in Zlate horde, ki je vladal manj kot eno leto leta 1257, * 1247, † 1257.
Poglej Zlata horda in Ulagči
Uljana Tverska
Uljana Aleksandrovna Tverska (rusko Юлиания Александровна Тверская, Juliana Aleksandrovna Tverskaja) je bila hčerka kneza Aleksandra Tverskega in Anastazije Gališke, hčerke Jurija I. Gališkega, in druga žena velikega litovskega kneza Algirdasa, * okoli 1325,Baronas, Darius (7.
Poglej Zlata horda in Uljana Tverska
Ulug Mohamed
Ulug Mohamed (urdujsko, perzijsko, arabsko ألوغ محمد, tatarsko Олуг Мөхәммәт, Olug Mөhәmmәt, rusko Улуг Мухаммед, Ulug Muhammed) je bil dvakrat kan Zlate horde in ustanovitelj Kazanskega kanata, * 1405, Zlata horda, † 1445, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Zlata horda in Ulug Mohamed
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Zlata horda in Uzbeg kan
Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij I. Dimitrijevič (rusko: Василий I Дмитриевич), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 30. december 1371, † 27. februar 1425.
Poglej Zlata horda in Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij II. Vasiljevič
Vasilij II.
Poglej Zlata horda in Vasilij II. Vasiljevič
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Zlata horda in Velika Bolgarija
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Zlata horda in Velika horda
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Zlata horda in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Zlata horda in Velika severna vojna
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Zlata horda in Veliki Novgorod
Vitold Veliki
Vitold ali Vitold Veliki.
Poglej Zlata horda in Vitold Veliki
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Zlata horda in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Zlata horda in Vladislav II. Poljski
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Zlata horda in Volška Bolgarija
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Zlata horda in Volška trgovska pot
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Zlata horda in Volški Tatari
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Zlata horda in Volga
Zadonščina
Zadonščina (Задонщина, kar bi se lahko prevedlo kot "dežela onkraj Dona") je ruski literarni spomenik iz poznega 14.
Poglej Zlata horda in Zadonščina
Zgodovina Kazahstana
Zastava Kazahstana Kazahstan, največja država v celoti v Evrazijski stepi, je bila skozi zgodovino 'križišče' in dom številnih različnih ljudstev, držav in imperijev.
Poglej Zlata horda in Zgodovina Kazahstana
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Zlata horda in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Poglej Zlata horda in Zgodovina Romunije
Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.
Poglej Zlata horda in Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Zlata horda in Zgodovina Ukrajine
1227
1227 (MCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1227
1241
1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1241
1242
1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1242
1243
1243 (MCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1243
1246
1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1246
1247
1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1247
1248
1248 (MCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1248
1250
1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1250
1251
1251 (MCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1251
1252
1252 (MCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1252
1256
1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1256
1257
1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1257
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1258
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1259
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1260
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1261
1262
1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1262
1263
1263 (MCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1263
1264
1264 (MCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1264
1265
1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1265
1266
1266 (MCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1266
1268
1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1268
1274
1274 (MCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1274
1275
1275 (MCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1275
1277
1277 (MCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1277
1279
1279 (MCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1279
1280
1280 (MCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1280
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1282
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1283
1285
1285 (MCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1285
1287
1287 (MCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1287
1290
1290 (MCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1290
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1291
1293
1293 (MCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1293
1295
1295 (MCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1295
1296
1296 (MCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1296
1299
1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1299
1304
1304 (MCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1304
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1307
1310
1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1310
1313
1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1313
1316
1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1316
1318
1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1318
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1320
1322
1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1322
1323
1323 (MCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1323
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1326
1327
1327 (MCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1327
1329
1329 (MCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1329
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1332
1333
1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1333
1335
1335 (MCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1335
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1337
1339
1339 (MCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1339
1340
1340 (MCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1340
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1341
1342
1342 (MCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1342
1343
1343 (MCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1343
1344
1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zlata horda in 1344
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1345
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1346
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zlata horda in 1347
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1352
1353
1353 (MCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1353
1357
1357 (MCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1357
1360
1360 (MCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zlata horda in 1360
1361
1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1361
1362
1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zlata horda in 1362
1370
1370 (MCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zlata horda in 1370
1391
1391 (MCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zlata horda in 1391
1395
1395 (MCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zlata horda in 1395
18. junij
18.
Poglej Zlata horda in 18. junij
, Dimitrij Donski, Donec, Donski kozaki, Drugo bolgarsko cesarstvo, Edigej, Evrazijska stepa, Feodozija, Gališko-volinska kneževina, Gediminas, Hadži I. Geraj, Hadžitarhan, Halil Kazanski, Hazari, Horda, Hulegu, Ibak, Ibn Batuta, Islamska umetnost, Ivajlo, Ivan Asen II., Ivan Asen III., Ivan I. Moskovski, Ivan III. Vasiljevič, Jagelonci, Jaroslavelj, Jasak, Jaunutis, Jevpatorija, Jurij I. Terter, Kaganat, Kajdu, Kalga, Karakalpaki, Kasimski kanat, Kazanski kanat, Kazimir IV. Poljski, Kęstutis, Kejkavus II., Kipčaščina, Kipčaki, Kneževina Moldavija, Kneževina Teodoro, Kongrati, Konstantin Tih, Konstantinopelski mirovni sporazum (1700), Kraljevina Srbija (1217–1345), Krasnodarski okraj, Krim (polotok), Krimski Goti, Krimski kanat, Kučuk Mohamed, Kulikovska bitka, Kumanija, Kurultaj, Ladislav IV. Ogrski, Litva, Ludvik I. Ogrski, Ludvik IX. Francoski, Madžar (mesto), Mahmud Bin Kučuk, Marco Polo, Marijci, Mehmed II. Osvajalec, Mihael VIII. Paleolog, Miran Šah, Modra horda, Mongoli, Mongolski vpadi v Evropo, Mongolsko cesarstvo, Monomahova kapa, Moskovska državljanska vojna, Moskovska velika kneževina, Moskva, Murtaza, Nogaj, Nogajci, Nova Rusija, Odesa, Ogrska, Ogul Kajmiš, Orda kan, Paissy Sergejevič Kaisarov, Permski okraj, Poljska, Pontsko-kaspijska stepa, Rjazan, Ruska pravoslavna cerkev, Sajid Ahmed I., Samostan Sanahin, Saraj (mesto), Sartak, Selim I. Geraj, Seznam astrahanskih kanov, Seznam kanov Zlate horde, Seznam kazanskih kanov, Seznam zgodovinskih vsebin, Sibirija, Simeon Moskovski, Smilec, Smolensk, Stari Krim, Sudak, Sveti Jurij in princesa, Svilna pot, Tanais, Tatarstan, Teodor Svetoslav, Terterji, Timur Lenk, Timuridsko cesarstvo, Tisočletje Rusije, Toktamiš, Trakai, Trakija, Turkmenistan, Tver, Uškujniki, Ufa, Ulagči, Uljana Tverska, Ulug Mohamed, Uzbeg kan, Vasilij I. Dimitrijevič, Vasilij II. Vasiljevič, Velika Bolgarija, Velika horda, Velika litovska kneževina, Velika severna vojna, Veliki Novgorod, Vitold Veliki, Vladimiro-Suzdalska kneževina, Vladislav II. Poljski, Volška Bolgarija, Volška trgovska pot, Volški Tatari, Volga, Zadonščina, Zgodovina Kazahstana, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Romunije, Zgodovina Tatarstana, Zgodovina Ukrajine, 1227, 1241, 1242, 1243, 1246, 1247, 1248, 1250, 1251, 1252, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262, 1263, 1264, 1265, 1266, 1268, 1274, 1275, 1277, 1279, 1280, 1282, 1283, 1285, 1287, 1290, 1291, 1293, 1295, 1296, 1299, 1304, 1307, 1310, 1313, 1316, 1318, 1320, 1322, 1323, 1326, 1327, 1329, 1332, 1333, 1335, 1337, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343, 1344, 1345, 1346, 1347, 1352, 1353, 1357, 1360, 1361, 1362, 1370, 1391, 1395, 18. junij.