Kazalo
46 odnosi: Abasidi, Abasidski kalifat, Afganistan, Ahemenidsko cesarstvo, Ai-Khanoum, Aleksander Veliki, Amu Darja, Šahname, Čagataj, Čagatajski kanat, Baktrija, Budizem, Buhara, Džingiskan, Dinastija Tang, Gokturki, Grško-baktrijsko kraljestvo, Heftaliti, Horezm, Iran, Iranski jeziki, Kazahstan, Kirgizistan, Kušansko cesarstvo, Latinščina, Manihejstvo, Mongolsko cesarstvo, Omajadi, Omajadski kalifat, Partsko cesarstvo, Perzijščina, Samarkand, Sasanidsko cesarstvo, Satrapija, Selevkidsko cesarstvo, Sir Darja, Sogdija, Sogdijščina, Srednja Azija, Svilna pot, Tadžikistan, Timur Lenk, Turkmenistan, Uzbekistan, Veliki Horasan, Zaratustrstvo.
- Geografija Srednje Azije
- Regije Azije
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Transoksanija in Abasidi
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Transoksanija in Abasidski kalifat
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Transoksanija in Afganistan
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Transoksanija in Ahemenidsko cesarstvo
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Transoksanija in Ai-Khanoum
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Transoksanija in Aleksander Veliki
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Transoksanija in Amu Darja
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Poglej Transoksanija in Šahname
Čagataj
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.
Poglej Transoksanija in Čagataj
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Poglej Transoksanija in Čagatajski kanat
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Transoksanija in Baktrija
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Transoksanija in Budizem
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Transoksanija in Buhara
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Transoksanija in Džingiskan
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Transoksanija in Dinastija Tang
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Transoksanija in Gokturki
Grško-baktrijsko kraljestvo
Grško-baktrijsko kraljestvo je bilo - skupaj z indo-grškim kraljestvom - vzhodni del helenističnega sveta, ki je obsegalo Baktrijo in Sogdijo v Srednji Aziji od 250 do 125 pr.
Poglej Transoksanija in Grško-baktrijsko kraljestvo
Heftaliti
Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.
Poglej Transoksanija in Heftaliti
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Transoksanija in Horezm
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Transoksanija in Iran
Iranski jeziki
Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Transoksanija in Iranski jeziki
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Transoksanija in Kazahstan
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Transoksanija in Kirgizistan
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Transoksanija in Kušansko cesarstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Transoksanija in Latinščina
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Transoksanija in Manihejstvo
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Transoksanija in Mongolsko cesarstvo
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Transoksanija in Omajadi
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Transoksanija in Omajadski kalifat
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Transoksanija in Partsko cesarstvo
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Transoksanija in Perzijščina
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Transoksanija in Samarkand
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Transoksanija in Sasanidsko cesarstvo
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Transoksanija in Satrapija
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Transoksanija in Selevkidsko cesarstvo
Sir Darja
Cestni most čez Sir Darjo med Urgenčem in Buharo Sir Darja (perzijsko: سيردريا; tadžikistansko: Сирдарё, kazahstansko: Сырдария, arabsko: سيحون; uzbekistansko: Sirdaryo), tudi Syrdarya ali Sirdaryo, je reka v Srednji Aziji, včasih znana kot Jahartes ali Yaxartes iz starogrškega imena Ἰαξάρτης.
Poglej Transoksanija in Sir Darja
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Transoksanija in Sogdija
Sogdijščina
Sogdijščina je bil vzhodnoiranski jezik, ki se je govoril predvsem v srednjeazijski regiji Sogdiji s prestolnico Samarkand v sedanjem Uzbekistanu.
Poglej Transoksanija in Sogdijščina
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Transoksanija in Srednja Azija
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Transoksanija in Svilna pot
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Transoksanija in Tadžikistan
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Transoksanija in Timur Lenk
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Transoksanija in Turkmenistan
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Transoksanija in Uzbekistan
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Transoksanija in Veliki Horasan
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Transoksanija in Zaratustrstvo
Glej tudi
Geografija Srednje Azije
Regije Azije
Prav tako znan kot Mavarannahr.