Kazalo
57 odnosi: Algu, Almalik, Šindžjang, Altaj, Ata-Malik Džuvejni, Azerbajdžan, Azija, Šeriat, Čagatajščina, Čagatajski kanat, Ögedej, Bajdar, Batu kan, Börte, Belgudej, Bordžigini, Buhara, Džingiskan, Džoči, Dneper, Gruzija, Gujuk, Hölun, Horezm, Hulegu, Ilkanat, Ind, Iran, Islam, Jesu Mongke, Jesugej, Kara Hulegu, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajščina, Kongrati, Konje Urgenč, Mingan, Mongolski vpadi v Evropo, Mongolsko cesarstvo, New York, Otrar, Perzijščina, Rašid al-Din, Samarkand, Tadžikistan, Tengrizem, Timur Lenk, Toluj, Turščina, Uzbekistan, ... Razširi indeks (7 več) »
- Rojeni leta 1183
- Umrli leta 1242
Algu
Algu ali Alguj je bil od leta 1260 do 1265/1266 kan Čagatajskega kanata, * ni znano, † 1265/1266.
Poglej Čagataj in Algu
Almalik, Šindžjang
Almalik, Armalek, Almalig,Henry Yule.
Poglej Čagataj in Almalik, Šindžjang
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Čagataj in Altaj
Ata-Malik Džuvejni
Ata-Malik Džuvejni (perzijsko عطاملک جوینی) s polnim imenom Ala al-Din Ata-ulah (علاءالدین عطاءالله) je bil perzijski zgodovinar, ki je napisal knjigo o Mongolskem cesarstvu z naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā (Zgodovina osvajalca sveta),Woolf, Daniel (17. februar 2011).
Poglej Čagataj in Ata-Malik Džuvejni
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Čagataj in Azerbajdžan
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Čagataj in Azija
Šeriat
Šeriat kot pravna norma je zbirka vseh predpisov s področja verskega in posvetnega prava in služi kot osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti.
Poglej Čagataj in Šeriat
Čagatajščina
Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.
Poglej Čagataj in Čagatajščina
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Poglej Čagataj in Čagatajski kanat
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Čagataj in Ögedej
Bajdar
Bajdarjevi Mongoli razkazujejo glavi Henrika II., da bi ustrahovali Vroclav Bajdar (mongolsko Байдар, Bajdar) je bil šesti sin Čagataj kana in udeleženec mongolske invazije v Evropo 1235-1241, v Mongoliji znane kot "pohod starih fantov".
Poglej Čagataj in Bajdar
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Čagataj in Batu kan
Börte
Börte Udžin (včasih tudi Borte ali Burtai), mongolska plemkinja, * okrog 1162.
Poglej Čagataj in Börte
Belgudej
Belgudej (mongolsko Бэлгүдэй, Belgudej) je bil sin Jesugeja in Sočigel in Džingiskanov polbrat, * okoli 1161, † okoli 1271 (po legendi).
Poglej Čagataj in Belgudej
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Čagataj in Bordžigini
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Čagataj in Buhara
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Čagataj in Džingiskan
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Čagataj in Džoči
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Čagataj in Dneper
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Čagataj in Gruzija
Gujuk
Gujuk ali Kujuk (mongolsko Гүюг хаан, Güyug khaan, srednjemongolsko 20px Güyüg qaγan) je bil sin kana Ogedeja, Džingiskanov vnuk in od leta 1246 so 1248 tretji veliki kan Mongolskega cesarstva, * okoli 19. marca 1206, † 20. april 1248.
Poglej Čagataj in Gujuk
Hölun
Hölun (mongolsko: Өэлүн) je bila Džingiskanova mati in prva žena njegovega očeta Jesugeja, poglavarja plemena Kijadov.
Poglej Čagataj in Hölun
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Čagataj in Horezm
Hulegu
Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.
Poglej Čagataj in Hulegu
Ilkanat
Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.
Poglej Čagataj in Ilkanat
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Čagataj in Ind
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Čagataj in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Čagataj in Islam
Jesu Mongke
Jesu Mongke (mongolsko Есөнмөнх, Esөnmөnh) je bil leta 1246 ali 1247-1252 kan Čagatajskega kanata, * 1221, † 1252.
Poglej Čagataj in Jesu Mongke
Jesugej
Jesugej Bagatar (mongolsko Есүхэй баатар, Esugej Baatar, Jedugej Vojščak) je bil poglavar mongolskega klana Kijadi in Temudžinov (Džingiskanov) oče, * okoli 1134, † 1171.
Poglej Čagataj in Jesugej
Kara Hulegu
Kara Hulegu (mongolsko Хара Хүлэгү, Hara Hülegü) je bil leta 1242-1246 in 1252 kan mongolskega Čagatajskega kanata, * okoli 1221, † 1252.
Poglej Čagataj in Kara Hulegu
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Čagataj in Kazahstan
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Čagataj in Kirgizistan
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Čagataj in Kitajščina
Kongrati
Mongolsko cesarstvo in njihovi sosedi okrog leta 1207 Kongrati, Kungrati, Ungirati, Kungirati Hongirat ali Hongirati (mongolsko хонгирад, Hongirad) so bili ena od velikih skupin mongolskih plemen.
Poglej Čagataj in Kongrati
Konje Urgenč
Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom.
Poglej Čagataj in Konje Urgenč
Mingan
Mingan (mongolsko Мянган, Mjangan) je bila družbeno-vojaška enota 1.000 gospodinjstev, ki jo je ustvaril Džingiskan.
Poglej Čagataj in Mingan
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Čagataj in Mongolski vpadi v Evropo
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Čagataj in Mongolsko cesarstvo
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Čagataj in New York
Otrar
Otrar ali Utrar (kazaško Отырар, Otyrar,, staroturško 𐰚𐰭𐱃𐰺𐰢𐰣, Keŋü Tarman), včasih tudi Tarab, je mesto duhov na Svilni cesti v Srednji Aziji v sedanjem Kazahstanu.
Poglej Čagataj in Otrar
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Čagataj in Perzijščina
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Čagataj in Rašid al-Din
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Čagataj in Samarkand
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Čagataj in Tadžikistan
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Čagataj in Tengrizem
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Čagataj in Timur Lenk
Toluj
Toluj, včasih tudi Tuluj ali Toluj kan (mongolsko Толуй хаан, Toluj haan, kitajsko 拖雷, pinjin Tuōléi) je bil najmlajši Džingiskanov in Börtin sin in od leta 1227 do 1229 regent Mongolskega cesarstva, * okoli 1191, Mongolija, † 1231/1232, Mongolija.
Poglej Čagataj in Toluj
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Čagataj in Turščina
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Čagataj in Uzbekistan
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Čagataj in Vezir
1. julij
1.
Poglej Čagataj in 1. julij
1183
1183 (MCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Čagataj in 1183
1242
1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Čagataj in 1242
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Čagataj in 1500
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Čagataj in 18. stoletje
22. december
22.
Poglej Čagataj in 22. december