Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Beglerbeg

Index Beglerbeg

Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.

Kazalo

  1. 26 odnosi: Anatolija, Armada, Bajazid I., Balkan, Bospor, Carigrad, Evropa, Mahmud II., Murat I., Osmansko cesarstvo, Paša, Rumelija, Spahije, Sultan, Turščina, Turki, Vezir, Vilajet, Vojaški čini, 1362, 1389, 1402, 1600, 17. stoletje, 19. stoletje, 1922.

  2. Turške besede in besedne zveze

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Beglerbeg in Anatolija

Armada

Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.

Poglej Beglerbeg in Armada

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Poglej Beglerbeg in Bajazid I.

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Beglerbeg in Balkan

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Beglerbeg in Bospor

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Beglerbeg in Carigrad

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Beglerbeg in Evropa

Mahmud II.

Mahmud II. je bil 30.

Poglej Beglerbeg in Mahmud II.

Murat I.

Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.

Poglej Beglerbeg in Murat I.

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Beglerbeg in Osmansko cesarstvo

Paša

Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.

Poglej Beglerbeg in Paša

Rumelija

Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.

Poglej Beglerbeg in Rumelija

Spahije

Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.

Poglej Beglerbeg in Spahije

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Poglej Beglerbeg in Sultan

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.

Poglej Beglerbeg in Turščina

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Beglerbeg in Turki

Vezir

Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.

Poglej Beglerbeg in Vezir

Vilajet

Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.

Poglej Beglerbeg in Vilajet

Vojaški čini

Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.

Poglej Beglerbeg in Vojaški čini

1362

1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Beglerbeg in 1362

1389

1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Beglerbeg in 1389

1402

1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Beglerbeg in 1402

1600

1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Beglerbeg in 1600

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Poglej Beglerbeg in 17. stoletje

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Poglej Beglerbeg in 19. stoletje

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Beglerbeg in 1922

Glej tudi

Turške besede in besedne zveze