Jagelonci in Velika litovska kneževina

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Jagelonci in Velika litovska kneževina

Jagelonci vs. Velika litovska kneževina

Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija. Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Štefan Báthory

Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.

Štefan Báthory in Jagelonci · Štefan Báthory in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Jagelonci in Črno morje · Velika litovska kneževina in Črno morje · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Baltsko morje in Jagelonci · Baltsko morje in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Bitka pri Grunvaldu

Bitka pri Grunvaldu oz.

Bitka pri Grunvaldu in Jagelonci · Bitka pri Grunvaldu in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Gediminoviči

Gediminoviči (litovsko Gediminaičiai, samogitsko Gedėmėnātē, belorusko Гедзімінавічы, Gedziminaviči, poljsko Giedyminowicze, ukrajinsko Гедиміновичі, Gediminoviči) so bili vladarska rodbina v Veliki litovski vojvodini, ki je vladala od 14.

Gediminoviči in Jagelonci · Gediminoviči in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Jagelonci in Kazimir IV. Poljski · Kazimir IV. Poljski in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Kęstutis

Kęstutis (litovsko Kęstutis, latinsko Kinstut) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1297, † 3. ali 15. avgust 1382.

Jagelonci in Kęstutis · Kęstutis in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Jagelonci in Kneževina Moldavija · Kneževina Moldavija in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Kraljeva Prusija

Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.

Jagelonci in Kraljeva Prusija · Kraljeva Prusija in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Krevska unija

Listina, podpisana v Krevi 14. avgusta 1385 Krevska unija ali Krevska listina (litovsko Krėvos sutartis, poljsko Unia w Krewie) v ožjem pomenu je sklop predporočnih obljub, ki jih je na gradu Kreva 14.

Jagelonci in Krevska unija · Krevska unija in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Krona kraljevine Poljske

Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.

Jagelonci in Krona kraljevine Poljske · Krona kraljevine Poljske in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Litovščina

Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.

Jagelonci in Litovščina · Litovščina in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Litovci

Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.

Jagelonci in Litovci · Litovci in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Livonski red

Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.

Jagelonci in Livonski red · Livonski red in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Lublinska unija

Listina Lublinska unija iz leta 1569 Marcello Bacciarelli: ''Lublinska unija''; viteza držita prepletena prapora obeh držav, nad njima pa plapola trak z napisom: ''IN COMMVNE BONVM - COMPLEXV SOCIATA PERENNI'' ("Za skupno dobro - združeni za vedno") Lublinska unija (poljsko Unia lubelska, litovsko Liublino unija) je sporazum, sklenjen 1.

Jagelonci in Lublinska unija · Lublinska unija in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Moskovska velika kneževina

''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.

Jagelonci in Moskovska velika kneževina · Moskovska velika kneževina in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Poljščina

Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.

Jagelonci in Poljščina · Poljščina in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Jagelonci in Prusija · Prusija in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Jagelonci in Republika obeh narodov · Republika obeh narodov in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Rusini

Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.

Jagelonci in Rusini · Rusini in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Samogitija

Samogitija ali Žemaitija (samogitsko Žemaitėjė, litovsko Žemaitija) je ena od petih damografskih regij Litve in v preteklosti ena od dveh glavnih upravnih enot Velike litovske kneževine.

Jagelonci in Samogitija · Samogitija in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Sigismund I. Poljski

Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.

Jagelonci in Sigismund I. Poljski · Sigismund I. Poljski in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Sigismund II. Avgust

Sigismund II.

Jagelonci in Sigismund II. Avgust · Sigismund II. Avgust in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Sigismund Kęstutaitis

Sigismund Kęstutaitis (litovsko Žygimantas I Kęstutaitis, belorusko Жыгімонт Кейстутавіч, Žigomont Kejstutavič, poljsko Zygmunt Kiejstutowicz, ukrajinsko Сигізмунд Кейстутович, Sigismund Kejstutovič) je bil od leta 1432 do 1440 veliki vojvoda Litve, * okoli 1365, grad Trocki, Velika litovska kneževina, † 20. marec 1440, grad Trocki, Velika litovska kneževina.

Jagelonci in Sigismund Kęstutaitis · Sigismund Kęstutaitis in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Jagelonci in Tevtonski viteški red · Tevtonski viteški red in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.

Jagelonci in Vilna · Velika litovska kneževina in Vilna · Poglej več »

Vitold Veliki

Vitold ali Vitold Veliki.

Jagelonci in Vitold Veliki · Velika litovska kneževina in Vitold Veliki · Poglej več »

Vladislav II. Poljski

Vladislav II.

Jagelonci in Vladislav II. Poljski · Velika litovska kneževina in Vladislav II. Poljski · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Jagelonci in Vzhodna pravoslavna cerkev · Velika litovska kneževina in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Jagelonci in Zlata horda · Velika litovska kneževina in Zlata horda · Poglej več »